OPERACIJA
ZAMENJAVE KALCIFICIRANE INTRAOKULARNE LEČE
Strokovni prispevek
Ključne besede: kalcifikacija intraokularne leče; zamenjava; kirurška tehnika
Izvleček - Izhodišča. Opisujemo klinične značilnosti kalcifikacije hidrofilnih intraokularnih leč (IOL) ter predstavljamo operativno tehniko zamenjave.
Metode. V raziskavo je bilo vključenih 94 bolnikov (100 oči), pri katerih je bila opravljena operacija zamenjave motne IOL Hydroview. Operacije so bile narejene v Splošni bolnišnici Novo mesto med februarjem 2002 in septembrom 2004. Povzeli smo spremljajoče očesne in sistemske bolezni, opisali smo operativno tehniko, zaplete ter spremembo v vidni ostrini. Odstranjene IOL smo poslali na analizo.
Rezultati. Zamenjali smo 99 kalcificiranih leč s hidrofobnimi akrilnimi lečami. V 88 primerih smo IOL vstavili v kapsularno vrečko, v enajstih pa v sulkus. V enem primeru leče nismo vstavili. Povprečen čas med fakoemulzifikacijo in zamenjavo IOL je bil 34,9 meseca. Vid se je v povprečju izboljšal za 3,8 Snellenovih vrstic. Analiza odstranjenih leč je pokazala kalcifikacijo kot vzrok za zamotnitev IOL.
Zaključki. Operacija zamenjave motne intraokularne leče je uspešna in varna. Pri večini bolnikov se ostrina vida po posegu izboljša, stopnja izboljšanja pa je odvisna od morebitnih spremljajočih očesnih bolezni.
Uvod
Sodobna kirurška tehnika
operacije katarakte je fakoemulzifikacija z vstavitvijo upogljive intraokularne
leče (IOL) v kapsularno vrečko v topični anesteziji. Vstavitev upogljive IOL
je možna skozi majhen roženični rez širine 2,5 do 3,75 mm, ki ga ob koncu operacije
ni potrebno zašiti. To omogoča hitrejšo rehabilitacijo bolnikov in povzroča
manj induciranega astigmatizma. Upogljive IOL so mehke in so lahko silikonske,
hidrofilne akrilne ali hidrofobne akrilne. Pozna kalcifikacija intraokularnih
leč se pojavi pri različnih hidrofilnih in silikonskih lečah (1-9).
IOL Hydroview proizvajalca Bausch & Lomb (Rochester, NY) je hidrofilna akrilna
leča, ki se je pojavila na trgu leta 1995. Prva objavljena poročila o pozni
kalcifikaciji te leče so bila v letu 2000, kasneje pa je število primerov hitro
naraščalo (1-5). Kalcifikacija leče Hydroviev se kaže kot postopna zamotnitev
IOL zaradi granularnih depozitov na površini leče (10, 11). Zamotnitev se običajno
opazi šele eno leto ali več po operaciji katarakte. Problem se lahko pojavi
pri uporabi različnih operativnih tehnik, raztopin ter pripomočkov, vključno
z različnimi viskoelastičnimi substancami (2).
V članku želimo predstaviti klinične značilnosti kalcifikacije IOL Hydroview
ter predstaviti operativno tehniko zamenjave.
Bolniki in metode
V raziskavo je bilo vključenih
94 bolnikov (100 oči), pri katerih je bila opravljena operacija zamenjave kalcificirane
IOL Hydroview.
Prvotne operacije katarakte so bile narejene med avgustom 1998 ter decembrom
2001, deset v Bolnišnici Celje, vse preostale pa je v Bolnišnici Novo mesto
s fakoemulzifikacijo v topični ali retrobulbarni anesteziji izvedlo pet operaterjev.
V vseh primerih je bila medoperativno uporabljena irigacijska tekočina BSS (Alcon,
Forth Worth, TX) z dodanim adrenalinom (1:1000) in viskoelastična substanca
Viscoat (Alcon, Forth Worth, TX). IOL Hydroview je bila vstavljena v kapsularno
vrečko, v dveh primerih pa zaradi medoperativnih zapletov v ciliarni sulkus.

Sl. 1. Kalcificirana IOL Hydroview.
Povprečna starost 62 žensk in 32 moških, vključenih v raziskavo, je bila 74,9 leta (razpon 46-93 let). Številni bolniki so imeli zaradi sistemskih ali očesnih bolezni oz. dotlejšnjih očesnih operacij okvarjeno krvno-očesno pregrado. Značilnosti skupine bolnikov so prikazane v razpredelnici 1, njihove spremljajoče bolezni pa v razpredelnici 2. Približno eno leto po operaciji katarakte so prizadeti bolniki zaznali postopno slabšanje vida in bleščavost. Pri pregledu z biomikroskopom smo opazili granularne depozite na sprednji in zadnji površini leče (sl. 1). Pogosto so bila prisotna čistejša področja na optiki, ki so odgovarjala sledi implantacijske pincete. Pri šestih bolnikih je bila prisotna obojestranska kalcifikacija IOL. Zamotnitev leč je počasi napredovala in je pogosto onemogočala jasen pogled zadnje lečne kapsule in očesnega ozadja. V osmih primerih se je problem neuspešno skušal rešiti s kapsulotomijo z laserjem Nd:YAG.
Razpr. 1. Značilnosti skupine bolnikov.
| Značilnosti skupine | Število |
| Operacije zamenjave IOL | 100 |
| Bolniki | 94 |
| Obojestranski primeri | 6 |
| Ženske | 62 |
| Moški | 32 |
| Povprečna starost bolnikov | 74,9 leta |
| Povprečen čas med operacijo katarakte in zamenjavo IOL | 34,9 meseca |
| Povprečna vidna ostrina pred zamenjavo IOL | 0,24 |
| Povprečna vidna ostrina po zamenjavi IOL | 0,61 |
Razpr. 2. Spremljajoče bolezni.
| Spremljajoče bolezni | Število |
| Sladkorna bolezen | 36 |
| Zvišan krvni tlak | 62 |
| Glavkom | 17 |
| Trabekulektomija | 4 |
| Penetrantna keratoplastika | 1 |
| Nd:YAG kapsulotomija | 8 |
| Okluzija vene centralis retine | 3 |
| Anteriorna ishemična optična nevropatija | 2 |
| Starostna degeneracija makule | 46 |
| Kronični uveitis | 4 |
| Paraneoplastični sindrom | 1 |
Zaradi napredovale zamotnitve IOL in slabšanja vida smo se odločili za kirurško zdravljenje. Povprečna vidna ostrina pred zamenjavo leče je bila 0,24 (razpon 0,01-0,7). Vse operacije zamenjave kalcificirane IOL je izvedel eden od avtorjev članka (P. P.) v Bolnišnici Novo mesto med februarjem 2002 in septembrom 2004. Povprečen čas med fakoemulzifikacijo in zamenjavo IOL je bil 34,9 meseca (razpon 7,5-64,5 meseca). Nekaj odstranjenih leč smo poslali na analizo v laboratorij proizvajalca Bausch & Lomb.
Kirurška tehnika
Operacije zamenjave kalcificirane leče so bile narejene v topični anesteziji, dvakrat je bil uporabljen retrobulbarni blok in enkrat splošna anestezija. Viskoelastično substanco smo vbrizgali v sprednji prekat, pod sprednjo lečno kapsulo ter med optiko in zadnjo kapsulo. Določili smo položaj haptik, z dodatno viskodisekcijo sprostili IOL iz kapsularne vrečke ter jo rotirali v sprednji prekat. S škarjami smo IOL v sprednjem prekatu razpolovili, nato pa skozi 3,75 mm širok roženični rez odstranili obe polovici. Sledila je vstavitev nove hidrofobne akrilne intraokularne leče. Po aspiraciji viskoelastične substance operativne rane nismo zašili, razen v osmih primerih, ko smo uporabili posamični šiv (10-0 Nylon). Zaradi obsežne fibroze in kontrakcije kapsularne vrečke smo pri štirinajstih operacijah s škarjicami in pinceto Utrata povečali kapsulorekso. V treh primerih smo ozko zenico razširili z retraktorji iris. Pred rotacijo leče smo v sedmih primerih zaradi šibkih zonul in močnih adhezij v kapsularno vrečko vstavili tenzijski obroček. Pri štirih izmed osmih bolnikov, ki so imeli pred zamenjavo leče kapsulotomijo z laserjem Nd:YAG, smo naredili anteriorno vitrektomijo. Zaradi motne zadnje lečne kapsule je bila v 15 primerih narejena posteriorna kontinuirana kapsuloreksa. Kirurške značilnosti prikazuje razpredelnica 3.
Razpr. 3. Podrobnosti operativne tehnike.
| Podrobnosti operativne tehnike | Število |
| Operacije zamenjave IOL | 100 |
| Vstavitev IOL | 99 |
| -v kapsularno vrečko | 88 |
| -v ciliarni sulkus | 11 |
| Brez vstavitve IOL | 1 |
| Anestezija | |
| -topična | 97 |
| -retrobulbarna | 2 |
| -splošna | 1 |
| Povečanje kapsulorekse | 14 |
| Retraktorji iris | 3 |
| Kapsularni tenzijski obroček | 7 |
| Posteriorna kontinuirana kapsuloreksa | 15 |
| Anteriorna vitrektomija | 4 |
| Šivi roženice | 8 |
Rezultati
99 kalcificiranih leč smo
nadomestili s hidrofobnimi akrilnimi lečami. V 88 primerih je bila IOL vstavljena
v kapsularno vrečko, v enajstih pa v sulkus. V eno oko nove IOL nismo vstavili
zaradi nezadostne kapsularne podpore in spremljajočih očesnih bolezni, predvsem
napredovale starostne degeneracije makule in glavkoma. Vid se je bolnikom v
povprečju izboljšal za 0,38 (razpon: 0,00-0,90). Nihče od bolnikov po zamenjavi
leče ni imel slabše vidne ostrine kot pred operacijo.
V enem primeru je med operacijo prišlo do popolne dehiscence zonul, v štirih
pa do delne. Prolaps šarenice med razpolovitvijo IOL smo opazili pri osmih bolnikih
ter zaradi tega pooperativno deformacijo zenice v treh primerih. Pri enem je
prišlo med aspiracijo viskoelastične substance do pretrganja zadnje lečne kapsule.
Prehodni porast očesnega tlaka po posegu smo izmerili pri dvajsetih bolnikih.
Prehodno oteklino roženice smo zaznali v petnajstih primerih.
Analiza odstranjenih leč je potrdila, da je bil vzrok za zamotnitev IOL Hydroview
nalaganje granularnih kalcijevih depozitov na površino optike. Kalcifikacija
ni zajela notranjosti leče.
Zaključki
Kalcifikacija leče Hydroview
je kompleksen in ne povsem pojasnjen pojav, nanj pa vplivajo mnogi dejavniki.
Bausch & Lomb je v obsežni raziskavi postavil domnevo, da je pojav kalcifikacije
leč Hydroview povezan s silikonskim tesnilom embalaže SureFold, v kateri je
bila leča shranjena in nato dostavljena oftalmologom (12-14). Med sterilizacijo
naj bi se namreč zaradi visoke temperature del silikona iz tesnila sprostil
v notranjost embalaže in se kasneje, v mesecih pred uporabo leče, oboril tudi
na površino IOL (12-14). Silikon na površini leče je po vstavitvi v oko deloval
kot katalizator za kopičenje maščobnih kislin na IOL, le-te pa so nato privlačile
kalcij (12-14). Tako je verjetnost kalcifikacije IOL povezana z vsebnostjo maščobnih
kislin v prekatni tekočini, ta pa je odvisna od prepustnosti krvno-očesne pregrade,
ki je pri različnih boleznih (npr. sladkorna bolezen) precej spremenjena (12-14).
Zanimivo je, da je bila, tako kot pri večini objavljenih primerov kalcifikacije
leče Hydroview, tudi pri vseh naših bolnikih med operacijo katarakte uporabljena
viskoelastična snov Viscoat (Alcon, Fort Worth, TX) (2, 4, 14). Opisani pa so
tudi primeri ob uporabi drugih viskoelastikov, npr. Amvisc (Chiron, Emeryville,
CA) (1, 2). Zaradi omenjenih ugotovitev je Bausch & Lomb spomladi leta 2001
spremenil embalažo SureFold in odstranil silikonsko tesnilo (13). Od takrat
naprej ni bilo poročil o kalcifikaciji leč Hydroview (15). Vse motne leče v
naši skupini so izhajale iz serij s silikonskim tesnilom.
Operacija zamenjave motne IOL je uspešna in varna. Ključnega pomena je temeljita
viskodisekcija in pazljiva rotacija IOL iz kapsularne vrečke. Zaradi možnih
močnih adhezij IOL z lečno kapsulo je namreč ogrožena integriteta zonularne
naprave. V težjih primerih je zato pred odstranitvijo IOL smiselna vstavitev
kapsularnega obročka. Predhodna laserska kapsulotomija oteži zamenjavo leče
ter pogosto zahteva sprednjo vitrektomijo in vstavitev IOL v ciliarni sulkus.
Zato ob znakih kalcifikacije odsvetujemo kapsulotomijo ali poskuse čiščenja
lečne površine z laserjem Nd:YAG. Zamotnitev je namreč progresivna. Običajno
je potrebno kirurško zdravljenje. Med operacijo so včasih potrebni še dodatni
ukrepi, največkrat odstranitev delov lečne kapsule, zato je priporočljivo imeti
pripravljen ustrezen instrumentarij. Razpolovitev motne IOL znotraj očesa omogoča
odstranitev le-te skozi majhen roženični rez in s tem hitro rehabilitacijo bolnikov.
Po uspešno opravljeni operaciji se v večini primerov ostrina vida izboljša,
stopnja izboljšanja pa je odvisna od morebitnih spremljajočih očesnih bolezni.
Literatura
1. Fernando
GT, Crayford BB. Visually significant calcification of hydrogel intraocular
lenses necessitating explantation. Clin Exp Ophthalmol 2000; 28: 280-6.
2. Werner L, Apple DJ, Escobar-Gomez M, et al. Postoperative deposition of calcium
on the surfaces of a hydrogel intraocular lens. Ophthalmol 2000;107: 2179-85.
3. Apple DJ, Werner L, Escobar-Gomez M, Pandey SK. Deposits on the optical surfaces
of Hydroview intraocular lenses (letter). J Cataract Refract Surg 2000; 26:
796-7.
4. Yu AKF, Kwan KYW, Chan DHY, Fong DYT. Clinical features of 46 eyes with calcified
hydrogel intraocular lenses. J Cataract Refract Surg 2001; 27: 1596-606.
5. Habib NE, Freegard TJ, Gock G, Newman PL, Moate RM. Late surface opacification
of Hydroview intraocular lenses. Eye 2002; 16: 69-74.
6. Frohn A, Dick HB, Augustin AJ, Grus FH. Late opacification of the foldable
hydrophilic acrylic lens SC60B-OUV. Ophthalmol 2001; 108: 1999-2004.
7. Wackernagel W, Ettinger K, Weitgasser U, et al. Opacification of a silicone
intraocular lens caused by calcium deposits on the optic. J Cataract Refract
Surg 2004; 30: 517-20.
8. Lee DH, Seo Y, Joo CK. Progressive opacification of hydrophilic acrylic intraocular
lenses in diabetis patients. J Cataract Refract Surg 2002; 28: 1271-5.
9. Alexis KF, Anita SY. Complications and clinical outcomes of intraocular lens
exchange in patients with calcified hydrogel lenses. J Cataract Refract Surg
2002; 28: 1217-22.
10. Yu AKF, Shek TWH. Hydroxyapatite formation on implanted hydrogel intraocular
lenses. Arch Ophthalmol 2001; 119: 611-4.
11. Pandey S, Werner L, Apple DJ, Gravel JP. Calcium precipitation on the optical
surfaces of a foldable intraocular lens: a clinicopathological correlation.
Arch Ophthalmol 2002; 120: 392-3.
12. Green FG, Werner L, Apple DJ, Levy B. An issue resolved - The Hydroview
intraocular lens: development, early reports of calcification and subsequent
actions. White paper prepared by Bausch & Lomb. July 29, 2003.
13. Schonfeld D. Researchers: source of Hydroview IOL calcification found. Ocular
surgery news 11/15/01.
14. Dorey MW, Brownstein S, Hill VE, et al. Proposed pathogenesis for the delayed
postoperative opacification of the Hydroview hydrogel intraocular lens. Am J
Ophthalmol 2003; 135: 591-8.
15. Nader N. Hydroview with new packaging shows no signs of calcification at
2 years. Ocular surgery news 9/15/03.