Donorski program po cirkulatorni smrti v Sloveniji: Analiza stališč strokovne javnosti in njihov nadaljnji razvoj
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2974Ključne besede:
darovanje po cirkulatorni smrti, donorski program, stališče slovenske strokovne javnosti, strokovne dileme, etične dilemePovzetek
Izhodišče: Poleg prevladujočega odvzema organov in tkiv za namen zdravljenja po potrjenih nevroloških merilih oz. možganski smrti (angl. donation after brain death, DBD) število evropskih držav, ki vzpostavljajo programe odvzema po cirkulatorni smrti (angl. donation after circulatory death, DCD), vztrajno narašča. V zadnjih letih je DCD postala izpostavljena tema v donorski medicini, v praksi držav pa je moč prepoznati več različnih pravnih okvirov in medicinskih vidikov DCD-programov. V Sloveniji se DCD še ne izvaja. Slovenija-transplant je nacionalna pristojna ustanova, ki med drugim vodi razvoj donorskega programa. Zavod sledi usmeritvi, da so pred uvajanjem kakršnih koli sprememb potrebne jasne strokovne smernice, izobražena stroka ter soglasje strokovne in splošne javnosti. Ker se raziskava o stališčih strokovne javnosti do uvajanja programa DCD v slovenski donorski program po smrti še ni opravila, smo s kvalitativno raziskavo »Dileme v donorskih programih in razvoju transplantacijske medicine: stališča slovenske strokovne javnosti« zapolnili pomembno vrzel. Raziskovalni izsledki so bili osnova za nadaljnje korake, ki jih predstavljamo v članku.
Metode: Na pobudo Slovenija-transplanta se je med januarjem in aprilom 2013 zasnovala in izpeljala kvalitativna raziskava med izbranimi ključnimi strokovnjaki za transplantacijsko medicino v Sloveniji. K sodelovanju je bilo povabljenih 22 strokovnjakov. Odzvalo se jih je 12 in z njimi smo izpeljali polstrukturirane in poglobljene intervjuje o polemičnih temah, tudi o odvzemu organov in tkiv po cirkulatorni smrti.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so imeli sodelujoči v raziskavi (razen enega sogovornika) več strokovnih in etičnih pomislekov do kratkoročnega uvajanja (nadzorovanega) DCD v posmrtni donorski program v Sloveniji. Menili so, da obstoječa struktura in organizacija donorskega sistema, ki temelji na programu DBD, nima ustrezne tehnične, kadrovske in organizacijske podpore za delovanje programa DCD. Poudarili so pomen strokovnega, pravnega, etičnega in družbenega soglasja glede odvzema organov po cirkulatorni smrti. Menili so, da je pred uvedbo sprememb treba oblikovati in pripraviti nacionalne smernice ter jasne strokovne in etično nedvoumne protokole za delo, upoštevajoč interdisciplinarne strokovne vidike.
Zaključek: Izsledki raziskave so prispevali k poglobljenemu razumevanju stališč strokovne javnosti o širjenju posmrtnega donorskega programa z nadzorovanim DCD-protokolom. Pokazali so njihovo načelno podporo ter potrebo po reševanju izraženih dilem, izobraževanju stroke ter oblikovanju jasnih strokovnih smernic. Raziskovalni izsledki so se že upoštevali, zato v članku tudi predstavljamo korake Slovenija-transplanta, ki so bili v tej smeri že narejeni. V besedilu odpiramo razpravo o DCD. Srednjeročni načrt Slovenija-transplanta je uvedba DCD-protokola v nacionalni posmrtni program, ki bo temeljil na bolje preverjenih mednarodnih smernicah in dobrih izkušnjah iz tujine.
Prenosi
Literatura
1. Avsec D, Zupanič Slavec Z. Razvoj transplantacijske medicine v Sloveniji: programi, smernice in perspektive. Ljubljana: Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant; Celje: Celjska Mohorjeva družba; Društvo Mohorjeva družba; 2016.
2. Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT). U l RS. 2015;56(15):6539.
3. Commission of the European Communitites. Communication from the Commission: Action plan on Organ Donation and Transplantation (2009-2015): Strengthened Cooperation between Member States. Brussels: COM; 2008 [cited 2013 Jan 25]. Available from: http://ec.europa.eu/health/ph_threats/human_substance/oc_organs/docs/organs_action_en.pdf.
4. Kerridge IH, Saul P, Lowe M, McPhee J, Williams D. Death, dying and donation: organ transplantation and the diagnosis of death. J Med Ethics. 2002;28(2):89-94.
DOI: 10.1136/jme.28.2.89
PMID: 11934936
5. Giacomini M. A change of heart and a change of mind? Technology and the redefinition of death in 1968. Soc Sci Med. 1997;44(10):1465-82.
DOI: 10.1016/S0277-9536(96)00266-3
PMID: 9160437
6. Kootstra G, Daemen JH, Oomen AP. Categories of non-heart-beating donors. Transplant Proc. 1995;27(5):2893-4.
PMID: 7482956
7. Thuong M, Ruiz A, Evrard P, Kuiper M, Boffa C, Akhtar MZ, et al. New classification of donation after circulatory death donors definitions and terminology. Transpl Int. 2016;29(7):749-59.
DOI: 10.1111/tri.12776
PMID: 26991858
8. Bernat JL. How the distinction between “irreversible” and “permanent” illuminates circulatory-respiratory death determination. J Med Philos. 2010;35(3):242-55.
DOI: 10.1093/jmp/jhq018
PMID: 20439357
9. Bernat JL, Capron AM, Bleck TP, Blosser S, Bratton SL, Childress JF, et al. The circulatory-respiratory determination of death in organ donation. Crit Care Med. 2010;38(3):963-70.
DOI: 10.1097/CCM.0b013e3181c58916
PMID: 20124892
10. Organizatión Nacional de Transplantes; WHO; Transplantation Society (TTS); Organizatión Nacional de Transplantes (ONT)Third WHO Global Consultation on Organ Donation and Transplantation: striving to achieve self-sufficiency. March 23–25, 2010; Madrid, Spain. Transplantation. 2011;91:S27-8.
PMID: 21633280
11. Guide to the quality and safety of organs for transplantation. 7th ed. Strasbourg: EDQM, Council of Europe; 2018.
12. Morrissey PE, Monaco AP. Donation after circulatory death: current practices, ongoing challenges, and potential improvements. Transplantation. 2014;97(3):258-64.
DOI: 10.1097/01.TP.0000437178.48174.db
PMID: 24492420
13. Bendorf A, Kelly PJ, Kerridge IH, McCaughan GW, Myerson B, Stewart C, et al. An international comparison of the effect of policy shifts to organ donation following cardiocirculatory death (DCD) on donation rates after brain death (DBD) and transplantation rates. PLoS One. 2013;8(5):e62010.
DOI: 10.1371/journal.pone.0062010
PMID: 23667452
14. Wind J, Faut M, van Smaalen TC, van Heurn EL. Variability in protocols on donation after circulatory death in Europe. Crit Care. 2013;17(5):R217.
DOI: 10.1186/cc13034
PMID: 24090229
15. International Registry in Organ Donation and Transplantation. Preliminary Numbers 2018. Barcelona: IRODat - DTI Foundation; 2019 [cited 2019 Jun 12]. Available from: http://www.irodat.org/img/database/pdf/IRODaT%20Newsletter%202019-March.pdf.
16. Domínguez-Gil B, Duranteau J, Mateos A, Núñez JR, Cheisson G, Corral E, et al. Uncontrolled donation after circulatory death: european practices and recommendations for the development and optimization of an effective programme. Transpl Int. 2016;29(8):842-59.
DOI: 10.1111/tri.12734
PMID: 26706366
17. Organización Nacional de Trasplantes. Madrid: ONT; 2018 [cited 2018 Feb 05]. Available from: http://www.ont.es/Paginas/Home.aspx.
18. Eurotransplant International Foundation. Statistics Report Library. Leiden: Eurotransplant; 2018 [cited 2018 Feb 05]. Available from: http://statistics.eurotransplant.org.
19. Lušicky P, Avsec D. Vloga Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant v donorskem programu. Zdrav Vestn. 2019;88(1-2):3-20.
DOI: 10.6016/ZdravVestn.2833
20. Avsec D. Donorski program: postopki za izvajanje v donorskih bolnišnicah. Ljubljana: Slovenija-transplant; 2018.
21. Lock M, Nguyen VK. An Anthropology of Biomedicine. 2nd ed. New York City: Wiley - Blackwell; 2010.
22. Joffe AR, Anton NR, deCaen AR. Survey of pediatricians’ opinions on donation after cardiac death: are the donors dead? Pediatrics. 2008;122(5):e967-74.
DOI: 10.1542/peds.2008-1210
PMID: 18977964
23. Marck C, Neate S, Weiland T, Hickey B, Jelinek G. Donation after Cardiac Death: Are Australian Emergency Clinicians Supportive? In: Weimar W, Bos MA, Busschback JJV. Ethical, Legal and Psychosocial Aspects of Transplantation: Global Issues, Local Solution. 3rd ed. Lengerich: Pabst Science Publishers; 2014. p. 70.
24. Rodríguez-Arias D, Tortosa JC, Burant CJ, Aubert P, Aulisio MP, Youngner SJ. One or two types of death? Attitudes of health professionals towards brain death and donation after circulatory death in three countries. Med Health Care Philos. 2013;16(3):457-67.
DOI: 10.1007/s11019-011-9369-1
PMID: 22139386
25. Avsec D, Uštar B. Daj življenju priložnost: Donorska in transplantacijska dejavnost v Sloveniji v letu 2018. Ljubljana: Slovenija-transplant; 2019[cited 2019 Jun 12]. Available from: http://www.slovenija-transplant.si/uploads/media/TRANSPLANT_BROSURA__2018_SLO_EN.pdf.
26. Gadžijev A. Novi trendi v transplantacijski medicini – darovanje po zaustavitvi srca in sprejem v enoto intenzivne terapije z namenom kasnejšega darovanja organov in tkiv. V Buturović Ponikvar J (ur). Etični izzivi v transplantacijski medicini. Ljubljana: UKCLJ; 2019. pp. 71-4.
27. Grošelj U, Oražem M, Trontelj J, Grosek Š. Etične dileme ob koncu življenja v intenzivni medicini. Zdrav Vestn. 2013;82(9):589-601.
28. Committee on BioethicsGuide on the decision-making process regarding medical treatment in end-of-life situations. Strasbourg: Council of Europe; 2014[cited 2019 Jun 20]. Available from: https://edoc.coe.int/en/bioethics/6093-guide-on-the-decision-making-process-regarding-medical-treatment-in-end-of-life-situations.html.
29. Kremžar B, Voga G, Grosek Š. Intenzivna medicina: učbenik. Ljubljana: Slovensko združenje za intenzivno medicino; 2019.
30. Direktiva 2010/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev. Uradni list Evropske unije. 2010;207:14-29.
31. Direktiva EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2012 o izmenjavi organov za namen zdravljenja med državami članicami. Uradni list EU. 2012;275:27.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
