Primerjava ultrazvočnega merjenja premera spodnje votle vene in merjenja sestave telesa z metodo bioelektrične impedance za oceno tekočinskega stanja pri novorojenčkih
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3501Ključne besede:
novorojenček, tekočinski status organizma, ultrazvočno slikanje, spodnja votla vena, električna impedancaPovzetek
Izhodišča: Bolezenska stanja novorojenčkov pogosto motijo fiziološke procese, ki uravnavajo tekočinsko ravnovesje. Zato je ocena tekočinskega stanja pri bolnih novorojenčkih pomembna. V klinični praksi si pomagamo z vrednotenjem kliničnih znakov, ki pa ne omogočajo zanesljive ocene tekočinskega stanja. V raziskavi smo primerjali dve metodi: a) ultrazvočno (UZ) merjenje premera in kolabilnosti spodnje votle vene (angl. vena cava inferior, VCI) in b) merjenje sestave telesa z metodo bioelektrične impedance (angl. bioelectrical impedance analysis, BIA) ter ju vrednotili v povezavi s spremembami telesne mase.
Metode: V kohortno prospektivno klinično raziskavo smo vključili 27 novorojenčkov z različnimi bolezenskimi stanji, starih 1–7 dni. S presledkom 24–72 ur smo vsakemu preiskovancu vsaj 3-krat sočasno izvedli: ultrazvočne meritve VCI prečno in vzdolžno, meritve sestave telesa z metodo BIA in meritve telesne mase. Analizirali in vrednotili smo hkrati izvedene meritve pri istem preiskovancu.
Rezultati: Povprečni delež celotne telesne vode (angl. total body water, TBW) se je prve dni po rojstvu zmanjševal z 80,3 % (prvi dan) na 73,1 % (osmi dan) (p = 0,006). Zmanjšanje povprečnega deleža zunajcelične vode (angl. extracellular water, ECW) prve dni po rojstvu ni bilo statistično značilno. Povezava med količino ECW in telesno maso skozi čas je bila statistično značilna (p < 0,001), značilna je bila tudi povezava med transverzalno izmerjenim dolgim premerom VCI med vdihom ter telesno maso in ECW (p = 0,024). Za ostale proučevane spremenljivke nismo dokazali statistično značilne povezave z ECW oz. telesno maso.
Zaključki: Z meritvami sestave telesa z BIA smo potrdili zmanjšanje povprečnih deležev TBW po rojstvu in povezavo med telesno maso, ECW in transverzalno merjenim maksimalnim premerom VCI med vdihom. BIA je ustrezna metoda za spremljanje tekočinskega stanja pri novorojenčku. Za opredelitev pomena meritev VCI za oceno tekočinskega stanja pa so potrebne dodatne raziskave na večjem številu preiskovancev.
Prenosi
Literatura
1. Jain A. Body fluid composition. Pediatr Rev. 2015;36(4):141-50.
DOI: 10.1542/pir.36-4-141
PMID: 25834218
2. O’Brien F, Walker IA. Fluid homeostasis in the neonate. Paediatr Anaesth. 2014;24(1):49-59.
DOI: 10.1111/pan.12326
PMID: 24299660
3. Tobias A, Ballard BD, Mohiuddin SS. Physiology, Water Balance. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024. [cited 2024 Feb 28].
4. Kim CR, Katheria AC, Mercer JS, Stonestreet BS. Fluid Distribution in the Fetus and Neonate. In: Polin RA, Abman SH, Rowitch DH, Benitz WE, Fox WW, eds. Fetal and Neonatal Physiology. 5th ed. Philadelphia: Elsevier; 2017. pp. 1081-9.
DOI: 10.1016/B978-0-323-35214-7.00112-8
5. Friis-Hansen B. Body water compartments in children: changes during growth and related changes in body composition. Pediatrics. 1961;28(2):169-81.
DOI: 10.1542/peds.28.2.169
PMID: 13702099
6. Nosan Gregor. Tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje novorojenčka. In: Paro-Panjan D. , urHemodinamsko, tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje pri novorojenčku : [učbenik]. Ljubljana: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC; 2016.
7. Lindower JB. Water balance in the fetus and neonate. Semin Fetal Neonatal Med. 2017;22(2):71-5.
DOI: 10.1016/j.siny.2017.01.002
PMID: 28153467
8. Kieliszczyk J, Baranowski W, Kosiak W. Usefulness of ultrasound examination in the evaluation of a neonate’s body fluid status. J Ultrason. 2016;16(65):125-34.
DOI: 10.15557/JoU.2016.0014
PMID: 27446597
9. Azhibekov T, Soleymani S, Lee BH, Noori S, Seri I. Hemodynamic monitoring of the critically ill neonate: an eye on the future. Semin Fetal Neonatal Med. 2015;20(4):246-54.
DOI: 10.1016/j.siny.2015.03.003
PMID: 25841985
10. Jarosz-Lesz A, Michalik K, Maruniak-Chudek I. Baseline Diameters of Inferior Vena Cava and Abdominal Aorta Measured by Ultrasonography in Healthy Term Neonates During Early Neonatal Adaptation Period. J Ultrasound Med. 2018;37(1):181-9.
DOI: 10.1002/jum.14324
PMID: 28708286
11. Di Nicolò P, Tavazzi G, Nannoni L, Corradi F. Inferior Vena Cava Ultrasonography for Volume Status Evaluation: An Intriguing Promise Never Fulfilled. J Clin Med. 2023;12(6):2217.
DOI: 10.3390/jcm12062217
PMID: 36983218
12. Mugloo MM, Malik S, Akhtar R. Echocardiographic Inferior Vena Cava Measurement As An Alternative to Central Venous Pressure Measurement in Neonates. Indian J Pediatr. 2017;84(10):751-6.
DOI: 10.1007/s12098-017-2382-5
PMID: 28634780
13. Sato Y, Kawataki M, Hirakawa A, Toyoshima K, Kato T, Itani Y, et al. The diameter of the inferior vena cava provides a noninvasive way of calculating central venous pressure in neonates. Indian J Pediatr. 1992;102(6):e241-6.
DOI: 10.1111/apa.12247
PMID: 23586684
14. Lukaski HC, Vega Diaz N, Talluri A, Nescolarde L. Classification of Hydration in Clinical Conditions: Indirect and Direct Approaches Using Bioimpedance. Nutrients. 2019;11(4):809.
DOI: 10.3390/nu11040809
PMID: 30974817
15. Dasgupta I, Keane D, Lindley E, Shaheen I, Tyerman K, Schaefer F, et al. Validating the use of bioimpedance spectroscopy for assessment of fluid status in children. Pediatr Nephrol. 2018;33(9):1601-7.
DOI: 10.1007/s00467-018-3971-x
PMID: 29869117
16. Lingwood BE. Bioelectrical impedance analysis for assessment of fluid status and body composition in neonates—the good, the bad and the unknown. Eur J Clin Nutr. 2013;67(1):S28-33.
DOI: 10.1038/ejcn.2012.162
PMID: 23299869
17. Peterlin J, Blagus R, Kejžar N. Goodness-of-fit tests for functional form of Linear Mixed effects Models. New York: ArXiv; 2019[cited 2021 Aug 25].
18. Demidenko E. Mixed models. 2nd ed. New Yersey: Wiley; 2013.
19. Piccoli A. Bioelectric impedance measurement for fluid status assessment. Contrib Nephrol. 2010;164:143-52.
DOI: 10.1159/000313727
PMID: 20428000
20. Rodríguez G, Ventura P, Samper MP, Moreno L, Sarría A, Pérez-González JM. Changes in body composition during the initial hours of life in breast-fed healthy term newborns. Biol Neonate. 2000;77(1):12-6.
DOI: 10.1159/000014189
PMID: 10658825
21. Schefold JC, Storm C, Bercker S, Pschowski R, Oppert M, Krüger A, et al. Inferior vena cava diameter correlates with invasive hemodynamic measures in mechanically ventilated intensive care unit patients with sepsis. J Emerg Med. 2010;38(5):632-7.
DOI: 10.1016/j.jemermed.2007.11.027
PMID: 18385005
22. Lyon M, Blaivas M, Brannam L. Sonographic measurement of the inferior vena cava as a marker of blood loss. Am J Emerg Med. 2005;23(1):45-50.
DOI: 10.1016/j.ajem.2004.01.004
PMID: 15672337
23. Ciozda W, Kedan I, Kehl DW, Zimmer R, Khandwalla R, Kimchi A. The efficacy of sonographic measurement of inferior vena cava diameter as an estimate of central venous pressure. Cardiovasc Ultrasound. 2016;14(1):33.
DOI: 10.1186/s12947-016-0076-1
PMID: 27542597
24. Ommen SR, Nishimura RA, Hurrell DG, Klarich KW. Assessment of right atrial pressure with 2-dimensional and Doppler echocardiography: a simultaneous catheterization and echocardiographic study. Mayo Clin Proc. 2000;75(1):24-9.
DOI: 10.4065/75.1.24
PMID: 10630753
25. Vaish H, Kumar V, Anand R, Chhapola V, Kanwal SK. The Correlation Between Inferior Vena Cava Diameter Measured by Ultrasonography and Central Venous Pressure. Indian J Pediatr. 2017;84(10):757-62.
DOI: 10.1007/s12098-017-2433-y
PMID: 28868586
26. Hruda J, Rothuis EG, van Elburg RM, Sobotka-Plojhar MA, Fetter WP. Echocardiographic assessment of preload conditions does not help at the neonatal intensive care unit. Am J Perinatol. 2003;20(6):297-303.
DOI: 10.1055/s-2003-42771
PMID: 14528399
27. Natori H, Tamaki S, Kira S. Ultrasonographic evaluation of ventilatory effect on inferior vena caval configuration. Am Rev Respir Dis. 1979;120(2):421-7.
PMID: 475160
28. Gullace G, Savoia MT. Echocardiographic assessment of the inferior vena cava wall motion for studies of right heart dynamics and function. Clin Cardiol. 1984;7(7):393-404.
DOI: 10.1002/clc.4960070704
PMID: 6744695
29. Moreno FL, Hagan AD, Holmen JR, Pryor TA, Strickland RD, Castle CH. Evaluation of size and dynamics of the inferior vena cava as an index of right-sided cardiac function. Am J Cardiol. 1984;53(4):579-85.
DOI: 10.1016/0002-9149(84)90034-1
PMID: 6695787
30. Goei R, Ronnen HR, Kessels AH, Kragten JA. Right heart failure: diagnosis via ultrasonography of the inferior vena cava and hepatic veins. Rofo. 1997;166(1):36-9.
DOI: 10.1055/s-2007-1015374
PMID: 9072102
31. Nagueh SF, Kopelen HA, Zoghbi WA. Relation of mean right atrial pressure to echocardiographic and Doppler parameters of right atrial and right ventricular function. Circulation. 1996;93(6):1160-9.
DOI: 10.1161/01.CIR.93.6.1160
PMID: 8653837
32. Babaie S, Behzad A, Mohammadpour M, Reisi M. A Comparison between the Bedside Sonographic Measurements of the Inferior Vena Cava Indices and the Central Venous Pressure While Assessing the Decreased Intravascular Volume in Children. Adv Biomed Res. 2018;7(1):97.
DOI: 10.4103/abr.abr_213_17
PMID: 30050885
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Zdravniški Vestnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
