Prevalenca kolonizacije z bakterijo Streptococcus agalactiae pri nosečnicah v Sloveniji, 2013-2014
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.1373Ključne besede:
nosečnost, neonatalne okužbe, Streptococcus agalactiae, diagnostične metode, prevalenca kolonizacije, presejanjePovzetek
Izhodišča: Streptococcus agalactiae je najpogostejši povzročitelj invazivnih neonatalnih okužb, ki jih lahko preprečimo z ugotavljanjem kolonizacije z bakterijo v nosečnosti in obporodno antibiotično profilakso. Podatki o deležu koloniziranih nosečnic in odpornosti kolonizirajočih sevov S. agalactiae v Sloveniji so zastareli in težko dostopni.
Metode: Retrospektivno smo analizirali kužnine, ki so bile v obdobju 2013-2014 poslane za opredelitev kolonizacije z obogateno kulturo. Pregledali smo demografske podatke nosečnic, podatke o vrsti kužnine, času odvzema in rezultate testiranja. V primeru pozitivnega rezultata smo zbrali podatke o občutljivosti S. agalactiae za antibiotike.
Rezultati: V dveletnem obdobju smo testirali 1564 nosečnic. Povprečna starost preiskovank je bila 31 let (18-46 let). Med prejetimi kužninami je bilo največ brisov nožnice 57,0 % (n=893) in manj kombiniranih brisov nožnice in danke 12,9 % (n=192). Prevalenca kolonizacije v vzorcu je bila 17,1 % (n=268) in se ni razlikovala glede na tip kužnine. Proti eritromicinu je bilo odpornih ali zmanjšano občutljivih 23,1 % (n=62), proti klindamicinu pa 20,9 % (n=56) izolatov. Odpornosti proti penicilinu in vankomicinu nismo zaznali.
Zaključki: Delež nosečnic, ki se v nosečnosti testirajo za ugotavljanje kolonizacije s S. agalactiae je nizek. Na velikem vzorcu testiranih nosečnic smo z obogateno kulturo ugotovili visoko prevalenco kolonizacije s S. agalactiae v nosečnosti. Upoštevanje priporočil glede časa odvzema kužnine je bilo dobro, saj smo večino testov opravili med 35-37 tednom nosečnosti. Najpogostejša vrsta kužnine je bil bris nožnice, delež kombiniranih brisov nožnice in danke je bil nizek. Penicilin in vankomicin ostajata popolno aktivna proti S. agalacitae. Odpornost proti eritromicinu in klindamicinu je bila visoka.
Prenosi
Literatura
Edmond KM, Kortsalioudaki C, Scott S, Schrag SJ, Zaidi AKM, Cousens S, et al. Group B streptococcal disease in infants aged younger than 3 months: systematic review and meta-analysis. Lancet. 2012; 379: 547–56.
Krivec Lozar J, Mueller-Premru M, Jeverica S. Izbira antibiotikov in novosti pri zdravljenju neonatalne sepse. In: Paro-Panjan D, ed. Neonatalne okužbe in imunski odziv pri novorojenčkih: znanstvena monografja. Ljubljana: UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo; 2013. p.43–57.
Verani JR, McGee L, Schrag SJ, Division of Bacterial Diseases, National Center for Immunization and Respiratory Diseases, Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Prevention of perinatal group B streptococcal disease-revised guidelines from CDC, 2010. MMWR Recomm Rep. 2010; 59: 1–36.
Boyer KM, Gotoff SP. Prevention of early-onset neonatal group B streptococcal disease with selective intrapartum chemoprophylaxis. N Engl J Med. 1986; 314: 1665–9.
Guilbert J, Levy C, Cohen R, Bacterial meningitis group, Delacourt C, Renolleau S, et al. Late and ultra late onset Streptococcus B meningitis: clinical and bacteriological data over 6 years in France. Acta Paediatr. 2010; 99: 47–51.
van Dyke MK, Phares CR, Lynfeld R, Tomas AR, Arnold KE, Craig AS, et al. Evaluation of universal antenatal screening for group B streptococcus. N Engl J Med. 2009; 360: 2626–36.
Di Renzo GC, Melin P, Berardi A, Blennow M, Carbonell-Estrany X, Donzelli GP, et al. Intrapartum GBS screening and antibiotic prophylaxis: a European consensus conference. J Matern Fetal Neonatal Med. 2015; 28: 766–82
Schrag SJ, Zell ER, Lynfeld R, Roome A, Arnold KE, Craig AS, et al. A population-based comparison of strategies to prevent early-onset group B streptococcal disease in neonates. N Engl J Med. 2002; 347: 233–9.
American College of Obstetricians and Gynecologists Committee on Obstetric Practice. ACOG Committee Opinion No. 485: Prevention of early-onset group B streptococcal disease in newborns. Obstet Gynecol. 2011; 117: 1019–27.
Money DM, Dobson S, Canadian Paediatric Society, Infectious Diseases Commitee. Te prevention of early-onset neonatal group B streptococcal disease. J Obstet Gynaecol Can. 2004; 26: 826–40.
Te prevention of early-onset neonatal group B streptococcal disease. 2nd ed. London: Royal College of Obstetricians and Gynaecologists; 2012.
Te prevention of early-onset neonatal group B streptococcus infection. Victoria: Royal Australian and New Zealand College of Obstetricians and Gynaecologists; 2014.
Uradni list Republike Slovenije. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur l RS. 2002; 33: 3122–9.
Couturier BA, Weight T, Elmer H, Schlaberg R. Antepartum screening for group B streptococcus by three FDA-cleared molecular tests and effect of shortened enrichment culture on molecular detection rates. J Clin Microbiol. 2014; 52: 3429–32.
Fišer J, Špacapan S, Prinčič D, Frelig T. Odkrivanje kolonizacije nosečnic z bakterijo Streptococcus agalactiae v severnoprimorski regiji. Zdrav Vestn. 2001; 70: 623–6.
Štrumbelj I, Gubina M, Jeverica S, Troha BN, Golle A, Zdolšek B, et al. Občutljivost slovenskih izolatov Streptococcus agalactiae iz rodil za izbrane antibiotike. Med Razgl. 2006; 45 suppl 3: s57–s63.
Clinical and Labortory Standards Institute. Performance Standards for Antimicrobial Susceptibility Testing: CLSI document M100-S24. CLSI; Wayne, Pennsilvania; 2014.
Te European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing. Breakpoint tables for interpretation of MICs and zone diameters. Version 4.0. EUCAST; 2014.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Preliminarni podatki o številu rojstev v letu 2014. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dosegljivo 17. 3. 2015 s spletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=19&_19_view=item&_19_newsid=2708&pl=0–19.0.
Platt MW, McLaughlin JC, Gilson GJ, Wellhoner MF, Nims LJ. Increased recovery of group B streptococcus by the inclusion of rectal culturing and enrichment. Diagn Microbiol Infect Dis. 1995; 21: 65–8.
Buchan BW, Olson WJ, Mackey T-LA, Ledeboer NA. Clinical evaluation of the walk-away specimen processor and ESwab for recovery of Streptococcus agalactiae isolates in prenatal screening specimens. J Clin Microbiol. 2014; 52: 2166–8.
Barcaite E, Bartusevicius A, Tameliene R, Kliucinskas M, Maleckiene L, Nadisauskiene R. Prevalence of maternal group B streptococcal colonisation in European countries. Acta Obstet Gynecol Scand. 2008; 87: 260–71.
Nagano N, Nagano Y, Toyama M, Kimura K, Shibayama K, Arakawa Y. Penicillin-susceptible group B streptococcal clinical isolates with reduced cephalosporin susceptibility. J Clin Microbiol. 2014; 52: 3406–10.
Kimura K, Suzuki S, Wachino J-I, Kurokawa H, Yamane K, Shibata N, et al. First molecular characterization of group B streptococci with reduced penicillin susceptibility. Antimicrob Agents Chemother. 2008; 52: 2890–7.
Towers CV, Carr MH, Padilla G, Asrat T. Potential consequences of widespread antepartal use of ampicillin. Am J Obstet Gynecol. 1998; 179:879–83
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
