Nadzor krvnega tlaka pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji
Ključne besede:
arterijska hipertenzija, nadzor krvnega tlaka, Slovenija, zdravljenje, družinska medicinaPovzetek
Izhodišča: Povsod po svetu je nadzor krvnega tlaka nezadosten. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je nadzor krvnega tlaka pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji.
Preiskovanci in metode: Uporabili smo vprašalnik, ki so ga izpolnjevali naključno izbrani zdravniki družinske medicine za vsakega od 20 zaporednih obiskovalcev ambulant z arterijsko hipertenzijo. Zbrani so bili podatki o 980 bolnikih z arterijsko hipertenzijo, ki so v septembru 2006 obiskali svojega zdravnika. Podatki o nadzoru krvnega tlaka so bili povzeti po zdravstvenem kartonu splošne medicine; upoštevani sta bili zadnji dve meritvi krvnega tlaka, izmerjenega v ambulanti pred obiskom, ki je služil za izbor preiskovancev.
Rezultati: V vzorcu 980 bolnikov je bilo 47,4 % moških in 52,6 % žensk, ki so bili stari od 20 do 97 let (povprečno 62,3 leta, SD 11,9 leta). Ciljne vrednosti krvnega tlaka je dosegalo 388 (40,1 %) bolnikov z arterijsko hipertenzijo. Nasvet za spremembo življenjskega sloga je prejelo 927 (94,6 %) bolnikov. Z zdravili je bilo zdravljenih 968 (98,8 %) bolnikov. 668 (68,2 %) bolnikov je prejemalo kombinacijo dveh ali več različnih antihipertenzivnih zdravil. Najpogosteje uporabljena skupina zdravil so bili zaviralci renin-angiotenzinskega sistema pri 843 (86,0 %) bolnikih, 225 (23,2 %) bolnikov pa je prejemalo zaviralec angiotenzinskih receptorjev. Pri 527 (53,8 %) bolnikih so bila med zdravljenjem antihipertenzivna zdravila zamenjana. Zdravniki so ukrepali pri 430 (74,3 %) bolnikih z nenadzorovanim krvnim tlakom; za spremembo zdravljenja z zdravili so se odločili pri 252 (43,5 %) bolnikih.
Zaključki: Pogostejše svetovanje nefarmakoloških ukrepov, bolj intenzivno zdravljenje z zdravili in prilagajanje zdravljenja bolniku je prineslo izboljšanje nadzora krvnega tlaka.
Prenosi
Literatura
Kannel WB. Blood pressure as a cardiovascular risk factor. Prevention and treatment. JAMA 1996; 275: 1571–6.
Levy D, Larson MG, Vasan RS, Kannel WB, Ho KKL. The progression from hypertension to congestive heart failure. JAMA 1996;
: 1557–62.
MacMahon S, Peto R, Cutler J, Collins R, Sorlie P, Neaton J, et al. Blood pressure, stroke and coronary heart disease. Part 1. Prolonged differences in blood pressure: prospective observational studies for the regression dilution bias. Lancet 1990; 335: 765–74.
Kearney PM, Whelton M, Reynolds K, Muntner P, Whelton PK, He J. Global burden of hypertension: analysis of worldwide data. Lancet 2005; 365: 217–23.
Wolf-Maier K, Cooper RS, Kramer H, Banegas JR, Gianpaoli S, Joffres MR, et al. Hypertension treatment in five European countries, Canada and the United States. Arch Intern Med 2004; 43: 10–17.
Wang YR, Alexander GC, Stafford RS. Outpatient hypertension treatment, treatment intensification, and control in Western Europe and the United States. Arch Intern Med 2007; 167: 141– 7.
Jezeršek P, Accetto R, Cibic B, Dobovišek J, Kolšek B, Lapanja Z, et al. Šiška, a suburb of Ljubljana. In: Strasser T, Wilhelmsen L,. eds. Assessing hypertension control and management. Hypertension management audit project: a WHO/WHL study. Geneva: World Health Organisation, 1993. p. 43–53.
Accetto R, Žemva A, Dolenc P. Nadzor hipertenzije v Republiki Sloveniji. Zdrav Vestn 2001; 70: 279–83.
Accetto R, Dobovišek J. Slovenske smernice za obravnavanje bolnikov z arterijsko hipertenzijo. Ljubljana: Lek; 2000.
Petek-Šter M. Kakovost vodenja bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulantah splošne medicine v Sloveniji [Doktorska disertacija]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta; 2005.
Accetto R, Dobovišek J, Dolenc P, Salobir B. Slovenske smernice za obravnavo arterijske hipertenzije 2003. Zdrav Vestn 2004; 73: 507–17.
De Becker, Ambrosini E, Borch-Johnsen, et al. European guidelines on cardiovascular disease prevention in clinical practice. Third Joint Task Force of European and other Societies on Cardiovascular Disease Prevention in Clinical Practice. Executive summary. Eur Heart J 2003; 24: 1601–10.
Powell AE, Davies HTO, Thomson RG. Using routine comparative data to assess the quality of health care: understanding and avoiding common pitfalls. Qual Saf Health Care 2003; 12: 122–8.
Dobovišek J. Ali so potrebne smernice za spremembo zdravljenja z zdravili? Proti. In: XV. Strokovni sestanek sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik predavanj. Ljubljana: SZD, Sekcija za arterijsko hipertenzijo; 2006. p. 71–83.
Petek-Šter M. Kakovost vodenja bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulanti splošne medicine v Sloveniji. Kakovostna obravnava
bolnika v družinski medicini: [kardiovaskularne bolezni, rak, nevrologija, dermatologija, pulmologija, delavnice]: zbornik predavanj: 32. srečanje delovnih skupin, Ljubljana, 26.–27. 5. 2006, (Družinska medicina, Supplement, 2006, 4, 2.) Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine: Zavod za razvoj družinske medicine; 2006. p. 5–12.
Navodila o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. l. RS 10. 8. 2001: 6921–8.
Hansson L, Zanchetti A, Carruthers GS, Dahlof B, Elmfeldt D, Julius S, et al. Effect of intensive blood pressure lowering and low-dose aspirin in patients with hypertension: principal results of the Hypertension Optimal Treatment (HOT) randomized trial. Lancet 1998; 351: 1755–62.
Svensson S, Kjellgren KI, Ahlner J, Saljo R. Reasons for adherence with antihypertensive medication. Int J Cardiol 2000; 76: 157– 63.
Benson J, Britten N. Patients’ views about taking antihypertensive drugs: questionnaire study. BMJ 2001; 326: 1314–9.
Greving JP, Denig P, van der Veen WJ, Beltman FW, Sturkenboom MC, de Zeeuw D, et al. Does comorbidity explain trends in prescribing of newer antihypertensive agents? J Hypertens 2004; 22: 2209–15.
Recept. Bilten o zdravilih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Recept 2006; 4(2): 1–52.
Morimoto T, Gandhi TK, Fiskio JM, Seger AC, So JW, Cook EF, et al. An evaluation of risk factors for adverse drug events associated with angiotensin-converting enzyme inhibitors. J Eval Clin Pract 2004; 10(4): 499–509.
Dicpinigaitis PV. Angiotensin-converting enzyme inhibitor-induced cough. ACCP Evidence-Based Practice Guidelines. Chest 2006; 129: 169S–173S.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
