Karotidne kalcifikacije na ortopantomografskih radiografijah
Ključne besede:
ateroskleroza, kalcificirane karotidne lehe, parodontalna bolezen, ortopantomografska radiografijaPovzetek
Izhodišča: Napredovala ateroskleroza karotidnih arterij je pomemben vzrok prehodnih ishemičnih napadov in ishemične možganske kapi. Panoramske radiografije, ki so potrebne pri kliničnem delu zobozdravnika, lahko pokažejo poleg diagnostike parodontitisa z oceno ravni alveolne kosti tudi znake karotidnih kalcifikacij. Pri bolnikih z večjo predispozicijo za karotidno aterosklerozo predvidevamo tudi večjo pogostost kalcifikacij karotidnih ateromov na panoramskih radiografijah.
Metode: Od 193 bolnikov smo na osnovi retrospektivne metode lahko ovrednotili 100 analognih panoramskih radiografij glede na prisotnost karotidnih aterosklerotičnih kalcifikacij. Pri vseh smo registrirali tudi globino sondiranja, dentalni status in anamnestične podatke.
Rezultati: Od stotih oseb, starih <x> = 52 ± 13 let, vključenih v raziskavo, smo na analognih panoramskih radiografijah pri 31 ugotovili eno- ali bilateralne radioopačne sence v področju razcepišča karotidne arterije. Skupina brez aterosklerotičnih kalcifikacij je kazala po sondiranju s parodontalno sondo manj 5- in 8-milimetrskih žepov kot skupina s kalcifikacijami. Znanstveni dokazi potrjujejo, da se povečana globina sondiranja pojavlja z večjo resorpcijo kostnega zobiščnega nastavka. Enostranskih in obojestranskih kalcifikacij je bilo pri moških več kot pri ženskah (39 % proti 26 %) primerljive starosti. Globine sondiranja v kategoriji 4–6 in ≥ 7 mm v moški skupini so bile pogostejše kot v ženski skupini v razmerju 9 % proti 6 %. Kalcifikacije s starostjo izrazito linearno naraščajo od skupine bolnikov, starih < 50 let, preko skupine starih 50–70 let, do skupine starih > 70 let v razmerjih 16 % : 38 % : 50 %.
Zaključki: Na osnovi panoramske radiografije je mogoče v zobozdravstveni ordinaciji ugotoviti osebe s tveganjem za razvoj ishemične možganske kapi. Na pregledanih ortopanih smo ugotovili 31 % nevrološko asimptomatskih oseb s prisotnostjo kalcifikacij v področju vratne karotidne arterije. Odkrivanje kalcificiranih ateromov v področju karotid s panoramskih radiografij ima lahko velik klinični pomen, kajti bolnike je potrebno napotiti k ustreznemu zdravniku, da preceni potrebo po nadzoru nad dejavniki tveganja, medikamentnem ali preventivnem kirurškem zdravljenju.
Prenosi
Literatura
Clement DL, Boccalon H, Dormandy J, Durand-Zaleski I, Fowkes G, Brown T. A clinical approach to the management of the patient with coronary (Co) and/or carotid (Ca) artery disease who presents with leg ischaemia (Lis). Int Angiol 2000; 19(2): 97–125.
Žvan B, Zaletel M, Miloševič Z, Videčnik V, Tetičkovič E, Flis V. Smernice za odkrivanje in zdravljenje karotidne bolezni. In: Blinc A, Kozak M, Šabovič M, eds. Smernice za odkrivanje in zdravljenje najpogostejših žilnih bolezni. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje za žilne bolezni; 2004. p. 29–43.
Grad A. Razvrstitev in epidemiologija možganskožilnih bolezni. In: Tetičkovič E, Žvan B, eds. Sodobni pogledi na možganskožilne bolezni. Obzorja: Maribor; 2003. p. 13–5.
Hill AB. Should patients be screened for asymptomatic carotid artery stenosis? Can J Surg 1998; 41: 208–13.
Coccheri S. Asymptomatic carotid stenosis: natural history and therapeutic implications. Pathophysiol Haemost Thromb 2004; 33(5-6): 298–301.
Žvan B, Zaletel M. Ultrazvočna preiskava karotidnih arterij v preventivi možganskožilnih ishemičnih dogodkov. In: Blinc A, Kozak M, Šabovič M, eds. Slikovne metode v odkrivanju in zdravljenju žilnih bolezni. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje za žilne bolezni; 2005. p. 58–69.
O’Donell SD, Gillespie DL, Goff JM. Atherosclerotic disease of the carotid artery. Dosegljivo na: www.emedicine.com/med/topic2964.htm – vpogled 17. 7. 2006.
Beck JD, Slade G, Offenbacher S. Oral diseases, cardiovascular disease and systemic inflammation. Periodontol 2000; 23: 110–20.
Grau AJ, Buggle F, Ziegler C, Schwarz W, Meuser J, Tasman AJ, et al. Association between acute cerebrovascular ischemia and chronic and recurrent infection. Stroke 1997; 28: 1724–9.
Grossi SG, Zambon JJ, Ho AW, Koch G, Dunford RG, Machtei EE, et al. Assessment of risk for periodontal-disease.1. Risk indicators for attachment loss. J Periodontol 1994; 65: 260–7.
Grossi SG, Genco RJ, Machtei EE, Ho AW, Koch G, Dunford RG, et al. Assessment of risk for periodontal-disease. 2. Risk indicators for alveolar bone loss. J Periodontol 1995; 66: 23–9.
Kornman KS, Crane A, Wang HY, diGiovine FS, Newman MG, Pirk FW, et al. The interleukin-1 genotype as a severity factor in adult periodontal disease. J Clin Periodontol 1997; 72–7.
De Stefano F, Anda RF, Khan HS, Williamson DF, Russell CM. Dental disease and risk of coronary heart disease and mortality. BMJ 1993; 306: 688–91.
Mattila KJ, Valtonen VV, Nieminen M, Huttunen JK. Dental infection and the risk of new coronary events: prospective study of patients with documented coronary artery disease. Clin Infect Dis 1995; 20: 588–92.
Beck JD, Garcia J, Heiss G, Vokonas PS, Offenbacher S. Periodontal disease and cardiovascular disease. J Periodontol 1996; 67: 1123–37.
Wu T, Trevisan M, Genco RJ, Dorn JP, Falkner KL, Sempos CT. Periodontal disease and risk of cerebrovascular disease. Arch Intern Med 2000; 160: 2749–55.
Ražem A, Žvan B, Grošelj D. Parodontalna bolezen in karotidna bolezen. Zobozdrav Vestn 2006; 61: 63–72.
Beckstrom BW, Horsley SH, Scheetz JP, Khan Z, Silveira AM, Clark SJ, et al. Correlation between carotid area calcifications and periodontitis: a retrospective study of digital panoramic radiographic findings in pretreatment cancer patients. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod 2007: 103: 359–66.
Dovšak D. Panoramska tomografija maksilofacialne regije. Zobozdrav Vestn 1997; 52: 95–9.
Deneke T, Grewe PH, Ruppert S, Balzer K, Muller KM. Atherosclerotic carotid arteries calcification and radio-morphological findings. Zeitschrifts für Kardiologie 2000; 89 Suppl 2: 36–48.
Friedlander AH, Gratt BM. Panoramic dental radiography as an aid in detecting patients at risk for stroke. J Oral Maxillofac Surg 1994; 52: 1257–62.
Almog DM, Tsimidis K, Moss ME, Gottlieb RH, Carter LC. Evaluation of training program for detection of carotid artery calcifications on panoramic radiographs. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod 2000; 90: 111–7.
Friedlander AH, Altman L. Carotid artery atheromas in postmenopausal women. Their prevalence on panoramic radiographs and their relationship to atherogenic risk factors. J Am Dent Assoc 2001; 132: 1130–6.
Syrjanen J, Peltola J, Valtonen V, Iivanainen M, Kaste M, Huttunen JK. Dental infections in association with cerebral infarction in young and middle-aged men. J Int Med 1989; 225: 179–84.
Khader YS, Albashaireh ZS, Alomari MA. Periodontal diseases and the risk of coronary heart and cerebrovascular diseases: a meta-analysis. J Periodontol 2004; 75: 1046–53.
Scannapieco FA, Bush RB, Paju S. Association between periodontal disease and risk for atherosclerosis, cardiovascular disease, and stroke. A systematic review. Ann Periodontol 2003; 8: 38– 53.
Lopes-Virella MF, Virella G. Immunological and microbiological factors in the pathogenesis of atherosclerosis. Clin Immunol Immunopathol 1985; 37: 377–86.
D’Aiuto F, Parkar M, Tonetti MS. Acute effects of periodontal therapy on bio-markers of vascular health. J Clin Periodontol 2007; 34: 124–9.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
