SODELOVANJE ANESTEZIOLOGA Z ZDRAVNIKI RAZLIČNIH STROK V PRIPRAVI BOLNIKA ZA OPERATIVNI POSEG
Ključne besede:
anestezija, operativni poseg, ocena in priprava bolnika, spremljajoče bolezni, konziliarni pregledPovzetek
Izhodišča. Z dobrim sodelovanjem anesteziologa z zdravniki različnih strok bi v predoperacijski pripravi bolnika povečali učinkovitost, zmanjšali stroške in izboljšali kakovost pri obravnavi bolnikov za operacije v anesteziji.
Metode. V pripravi bolnika za operacijski poseg sta najpomembnejša za anesteziologa natančna anamneza in pregled bolnika. Nato sledijo preiskave, ki jih narekujejo izsledki fizikalnega pregleda, starost, spremljajoče bolezni, škodljive razvade in obsežnost operacije. Na osnovi tega se anesteziolog odloči za vrsto anestezije, ki je po znanih doktrinah za bolnika najboljša. Potrebno je upoštevati vlogo družinskega zdravnika, ki praviloma bolnika dobro pozna in lahko glede na omenjene napotke presodi, katere preiskave naj bolnik opravi pred prihodom v bolnišnico za načrtovani operativni poseg. V bolnišnici pa se nadaljuje sodelovanje anesteziologa z drugimi specialisti, če je to potrebno, in obveščanje lečečih zdravnikov po operaciji. Anesteziolog ima tudi ključno vlogo pri oskrbi hudo poškodovanih bolnikov in bolnikov v kritičnem stanju. Anesteziolog kot vodja t. i. travma tima mora sodelovati z zdravniki različnih specialnosti. Najprej so tu zdravniki splošne medicine, ki so v našem sistemu nosilci predbolnišnične oskrbe, nato s kirurgi travmatologi ter različnimi specialisti glede na patologijo bolnika.
Rezultati. Sodelovanje zdravnikov različnih strok v pripravi bolnika na operativni poseg je dobro, vendar gre za marsikdaj zamuden postopek, ki je lahko tudi usoden za bolnika.
Zaključki. Želeli bi si bolj oseben pristop do konziliarnih zdravnikov in ne le pisanje konziliarnih listov. Tako bi konziliarni zdravnik dobil bolj jasno sliko o bolniku, anesteziolog pa hitrejši in izčrpen odgovor na svoja vprašanja. Med zdravniki na terenu in anesteziologom, ki vodi t. i. travma tim v bolnišnici, je zelo pomembno obveščanje. Za ustrezno komunikacijo bi morale bolnišnice zagotoviti boljše tehnične pogoje.
Prenosi
Literatura
Roizen MF. What is necessary for preoperative patient assessment? ASA Refresher courses in Anesthesiology1995; 23: 189–202.
Lundberg D, Haegerdal M. Preanesthetic assessment. Acta Anaesth Scand 1996; 40: 961–1.
Primožič J, Kornhauser P. Priprava otroka na operacijo. 10. Derčevi pediatrični dnevi. Ljubljana: Pediatrična klinika, 1987: 511–7.
Lindahl SGE. Preoperative management of children. Acta Anaesth Scand 1996; 40: 975–81.
Diallo D, Verko M, Vintar N. Priprava odraslih bolnikov za anestezijo in operativni poseg v Sloveniji. Zbornik predavanj. Drugi kongres anesteziologov Slovenije z mednarodno udeležbo 1997. Ljubljana: Sekcija za anesteziologijo SZD, 1997: 12–9.
Arvidsson S. Preparation of adult patients for anaesthesia and surgery. Acta Anaesth Scand 1996; 40: 962–70.
Roizen M. Routine preoperative evaluation. In: Miller RD. Anesthesia. New York: Churchill Livingstone, 1986: 225–53.
Pasternak LR. Preanestesia evaluation of the surgical patient. ASA Refresher courses in Anesthesiology 1996; 24: 205–19.
White PF, Smith I. Patient selection and anesthetic techniques for ambulatory surgery. ASA Refresher courses in Anesthesiology 1995; 23: 261–71.
American College of Cardiology, American Heart Association. Guidelines for perioperative cardiovascular evaluation for noncardiac surgery. Circulation 1996; 9: 1278–317.
American College of Physicans. Clinical guideline part II: Perioperative assesment and management of risk from coronary artery disease. Ann Intern Med 1997; 127: 313–28.
Myers ML. Preoperative evaluation. Jacksonville Medicine. December 1998. http://www.dcmsonline.org/jax-medicine/1998 journals/december 98/preop-eval.htm
Pantopoulos J. Orthopaedische Eingriffe bei Pazienten mit Haemophilie. Disertazion. 04/2002 p89.
Chandrakant PG, Ls Chaudhari, Rashmi Poddar. Preoperative preparation and anaesthetic management of a patient with haemophilia A. http://www.bhj.org./journal/2001-4304- oct/case595.htm
American College of Chest Physicans. Sixsth ACCP Consensus Conference on Antitrombotic Therapy. http://www.chestnet.org/guidelines/antitrombotic/p17.php
Medvešček M. Sladkorna bolezen in operacija. In: Podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije, 10. tečaj FEEA. Ljubljana: Združenje anesteziologov Slovenije, 2002: 58–74.
Smetana GW. Preoperative pulmonary evaluation. N Engl J Med 1999; 340: 937–44.
American College of Surgeons Committee on Trauma. Advanced trauma life support courses. Chicago: American College of Surgeons, 1997.
Vlahović D. Anestezija v urgentni medicini. In: Bručan A, Gričar M eds. Urgentna medicina: izbrana poglavja 9. Zbornik 10. mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 2003: 79–86.
Cowley R. The resuscitation and stabilization of major multiple trauma patients in a trauma center environment. Clin Med 1976; 83: 14–4.
Vlahović D, Špec-Marn A. Oskrba poškodovancev. In: Vlahović D, Pečan M, Špec-Marn A et al. Oživljanje: priročnik za študente medicine in zdravnike. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1999: 17–34.
Cydulka RK. Determining which patients require evaluation for blunt cardiac injury following blunt chest trauma. Ann Emerg Med 2001; 38: 612–2.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
