Preživetje in kakovost življenja bolnikov po zdravljenju na intenzivnem oddelku
Ključne besede:
preživetje, kakovost življenja, intenzivno zdravljenjePovzetek
Izhodišča: Namen naše raziskave je bil spremljati kratkotrajno in dolgotrajno preživetje kritično bolnih kirurških bolnikov in oceniti kakovost življenja preživelih bolnikov.
Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so bili zdravljeni v EIT (Enota intenzivne terapije kirurških strok) v obdobju od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2003. Pri preživelih bolnikih smo ocenili kakovost življenja po 2 letih od zdravljenja v EIT-u s pomočjo vprašalnika EQ-5D.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 325 bolnikov. 70 bolnikov je umrlo v EIT (21,5 % umrljivost), 40 bolnikov je umrlo po premestitvi na navadni bolnišnični oddelek (skupna bolnišnična umrljivost bolnikov 33,8 %), 41 bolnikov pa po odpustu iz bolnišnice (skupna 2-letna umrljivost bolnikov 46,9 %). Bolniki, ki so bili zdravljeni v EIT, so imeli prvo leto po odpustu iz bolnišnice skoraj osemkrat višjo umrljivost, drugo leto pa skoraj šestkrat višjo umrljivost v primerjavi s starostno in spolno specifično splošno populacijo. Kakovost življenja smo ocenili pri 94 bolnikih (55 %) od skupno 171 preživelih bolnikov po 2 letih od zdravljenja v EIT. Povprečni EQ-5D indeks je znašal 0,70 ± 0,25. 81 (86 %) bolnikov je navajalo vsaj en problem z zdravstvenim stanjem. Večina preživelih bolnikov, kar 88 (93,6 %), se je po odpustu iz intenzivne enote in bolnišnice vrnila v svoje domače okolje. Od skupno 26 zaposlenih bolnikov pred sprejemom v EIT se jih je 13 (50 %) vrnilo po 2 letih na delovno mesto.
Zaključki: Bolniki, zdravljeni v intenzivni enoti (EIT), imajo višjo umrljivost v primerjavi s splošno populacijo tudi po odpustu iz bolnišnice. Večina preživelih bolnikov se po odpustu iz bolnišnice vrne v svoje domače okolje in ima »zadovoljivo« kakovost življenja, vendar se le 50 % bolnikov po 2 letih vrne nazaj na delovno mesto.
Prenosi
Literatura
Chang SY, Multz AS, Hall JB. Critical care organization. Crit Care Clin 2005; 21: 43–53.
Angus DC, Carlet J on behalf of the 2002 Brussels Roundtable Participants. Surviving intensive care: a report from the 2002 Brussels Roundtable. Intensive Care Medicine 2003; 29: 368–77.
Needham DM, Dowdy DW, Mendez-Tellez PA, Herridge MS, Pronovost PJ. Studying outcomes of intensive care unit survivors: measuring exposures and outcomes. Intensive Care Med 2005; 31: 1153–60.
The EuroQol Group. EuroQol – a new facility for the measurement of health-related quality of life. Health Policy 1990; 16: 199– 208.
EQ-5D: An Instrument to describe and value health. Dosegljivo na: www.euroqol.org
Calculating the U.S. Population-based EQ-5D Index Score. February 2005. Agency for Healthcare Research and Quality, Rockville, MD. Dosegljivo na: www.ahrq.gov/rice/EQ5Dscore.htm
Wright JC, Plenderleith L, Ridley SA. Long-term survival following intensive care: Subgroup analysis and comparison with the general population. Anaesthesia 2003; 58: 637–42.
Goldhill RD, Sumner A. Outcome of intensive care patients in a group of British intensive care units. Crit Care Med 1998; 26: 1337–45.
Trivedi M, Ridley SA. Intermediate outcome of medical patients after intensive care. Anaesthesia 2001; 56: 841–6.
Tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije 2003–2004. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije; 2005.
Knaus WA, Draper EA, Wagner DP, Zimmerman JE. APACHE II: A severity of disease classification system. Crit Care Med 1985; 13: 818–29.
Herridge MS. Long-term outcomes after critical illness. Curr Opin Crit Care 2002; 8: 331–6.
Cuthbertson BH, Scott J, Strachan M, Kilonzo M, Vale L. Quality of life before and after intensive care. Anaesthesia 2005; 60: 332– 9.
Badia X, Diaz-Prieto A, Gorriz MT, Herdman M, Torrado H, Farrrero E, Cavanilles JM. Using the EuroQol-5D to measure changes in quality of life 12 months after discharge from an intensive care unit. Intensive Care Med 2001; 27: 1901–7.
Kersnik J. Zadovoljstvo bolnikov z zdravnikom družinske medicine: primerjava med Evropo in Slovenijo. Zdrav Vestn 2000; 69: 5–10.
Granja C, Teixeira-Pinto A, Costa-pereira A. Quality of life after intensive care – evaluation with EQ-5D questionnaire. Intensive Care Med 2002; 28: 898–907.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
