Reorganizacija bolniških enot oddelka za radioterapijo na onkološkem inštitutu Ljubljana
Ključne besede:
reorganizacija, radioterapija, paliativna oskrba, hostel, zdravstvena negaPovzetek
Izhodišča: V letu 2004 smo na Oddelku za radioterapijo pričeli dejavnost za izvedbo reorganizacije bolniških enot. Narekovala jo je razpršenost različnih vrst obravnav, ki se trenutno odvijajo na vseh štirih bolniških enotah oddelka. Namen našega prispevka je predstaviti pristop, ki smo ga uporabili pri načrtovanju omenjene reorganizacije.
Metode: V decembru 2004 in januarju 2005 smo izvedli dve ločeni aplikativni raziskavi: presečna raziskava »Hostel« in presečna raziskava »Paliativna oskrba«. Raziskavi sta potekali na treh (124 bolniških postelj) od skupno štirih bolniških enot Oddelka za radioterapijo s skupno 138 posteljami. Glede na vrsto in zahtevnost obravnave smo bolnike razdelili po prej opredeljenih merilih v tri skupine: Skupina 1 – bolniki, bivajoči v klasični bolnišnični enoti; Skupina 2 – bolniki, bivajoči v enoti »hostel«; Skupina 3 – bolniki, bivajoči v enoti za paliativno oskrbo. Izpolnjevanje meril sta dnevno, med dopoldansko vizito ocenila zdravnik in diplomirana medicinska sestra.
Rezultati: Povprečno dnevno število bolnikov, ki bi bili primerni za hostelsko obravnavo, je znašalo 16,5 oziroma 16,7 % v tem času hospitaliziranih bolnikov. Povprečno dnevno število bolnikov v kategoriji »paliativna oskrba« je znašalo 36,8 ali 39,6 % hospitaliziranih bolnikov. Med izvajanjem presečne raziskave »Paliativna oskrba« smo ugotovili, da je kar 61,7 % hospitaliziranih bolnikov pri opravljanju življenjskih dejavnosti delno ali popolnoma odvisnih od pomoči negovalnega kadra. Večjo odvisnost od negovalnega osebja potrjuje statistično pomembno večji delež bolnikov v kategorijah II-IV (bolj zahtevna obravnava), kot to velja za ostale bolnike na Onkološkem inštitutu (87,8 % vs. 63,7 %; test hi-kvadrat, P < 0,0001).
Zaključki: S predlagano kategorizacijo bolnikov bi obstoječe posteljne zmogljivosti Oddelka za radioterapijo lahko zmanjšali za 39,1 % (54/138): velik del bolnikov, ki trenutno biva na oddelku, v povprečju kar 36,8, sodi v enoto paliativne oskrbe, manjši del, 16,5, pa v enoto »hostel«. Hkrati ugotavljamo, da je dejavnost paliativne oskrbe v onkologiji zaradi svoje strokovne zahtevnosti primerljiva z akutno obravnavo in bi jo zato morali umestiti v sistem Skupine primerljivih primerov.
Prenosi
Literatura
Maerse H, Mur-Veeman I, Spreeuwenberg C. The reform of hospital care in the Netherlands. Medical Care 1997; 35: 26–9.
Onkološki inštitut. Dosegljivo na: http://www.onko-i.si/sl/onkoloski_institut_ljubljana
Cox JD, Stetz J, Pajak TF. Toxicity criteria of the Radiation Therapy Oncology Group (RTOG) and the European Organization for Research and Treatment of Cancer (EORTC). Int J Radiat Oncol Biol Phys 1995; 31: 1341–6.
National Cancer Institute. Common toxicity criteria. Version 2.0. 1999. Bethesda: National Cancer Institute; 1999.
Peternelj A, Šorli J. Neakutna obravnava – nepogrešljivi del v celostni zdravstveni oskrbi. Zdrav Vestn 2004; 73: 743–8.
World Health Organization. Cancer pain relief. 2nd ed. Geneva: WHO; 1996.
Uršič H, Cerar C, Koblar O. Standard preprečevanja razjede zaradi pritiska. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2000.
Skela-Savič B, Lokar K, Žagar A. Kadrovski normativi za izvajalce zdravstvene nege glede na kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2005.
Jakab M, Preker A, Harding A. Linking organizational structure to the external environment: experiences from hospital reform in transition economies. In: McKee M, Healy J, eds. Hospital in a changing Europe. Buchingham, Philadelphia: Open University Press; 2002. p. 177–202.
Aletti P, Bey P, et al. ESTRO & IAEA recommendations for a quality assurance programme in external radiotherapy. Leuven, Apeldoorn: Garant; 1995.
Strojan P. Pomanjkanje obsevalnih naprav – obstoječe stanje in kako naprej. Onkologija 2004; 8; 59–62.
Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego. Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege. Ljubljana: Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego; 2005.
Walsh D, Donnelly S, Rybicki L. The symptoms of advanced cancer: relationship to age, gender, and performance status in 1000 patients. Support Care Cancer 2000; 8: 175–9.
Skela-Savič B. Spremljanje zadovoljstva bolnikov v bolnišnični obravnavi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. In: Žargi D, ed. Kakovost: različni pristopi, skupen cilj – XIII. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost; 2004 Nov 3-5; Portorož, Slovenija. Ljubljana: Slovensko združenje za kakovost; 2004. p. 172–6.
Skela-Savič B. Informiranje bolnika z rakom kot element celovitega upravljanja kakovosti. Obz Zdrav Nege 2003; 37: 107–15.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
