Klinične in histološke značilnosti endometrijskih polipov
Ključne besede:
endometrijski polipi, endometrijski karcinom, nepravilna maternična krvavitev, dejavniki tveganja, histeroskopijaPovzetek
Izhodišča: Endometrijski polipi (EP) se pojavljajo pri približno 25 % žensk. Incidenca malignosti je nizka. Pogosto so asimptomatski, s široko uporabo transvaginalne ultrazvočne preiskave jih vse pogosteje odkrivamo. Namen raziskave je bil oceniti incidenco simptomatskih in asimptomatskih EP ter ugotoviti, ali klinični dejavniki tveganja in pojav simptomov napovedujejo histološke značilnosti.
Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 271 žensk, pri katerih je bil v letih 2001–2006 odstranjen EP. Pri 53,1 % bolnic je bila opravljena histeroskopska operacija, pri 46,9 % bolnic pa kiretaža. Klinične podatke smo pridobili iz popisov bolezni. Glede na prisotnost nepravilne maternične krvavitve in histološki izvid smo EP razvrstili v dve skupini, simptomatsko A in asimptomatsko B ter na benigne (benigni, hiperplastični brez atipij) in maligne (hiperplastični z atipijami, rakasti). Podatke smo statistično ovrednotili.
Rezultati: Pri 185 ženskah (68,3 %) so bili EP simptomatski, pri 86 (31,7 %) asimptomatski. V skupini A smo našli 2 hiperplastična EP brez atipij (0,74 %), EP z endometrijsko hiperplazijo z zmernimi atipijami (0,37 %) ter EP z adenokarcinomom (0,37 %). V skupini B so bili vsi benigni. S pojavom simptomov so bili statistično značilno povezani starost (p < 0,01, korelacija pozitivna), menopavzni status (p < 0,01, korelacija negativna) in hipertenzija (p < 0,05, korelacija negativna), s histološkim izvidom le hipertenzija (p < 0,05).
Zaključki: Incidenca malignih EP je nizka. Pojav simptomov narašča s starostjo. V pomenopavzi pogosteje ne povzročajo simptomov, so pa značilno povezani s hipertenzijo, ki je pomemben dejavnik tveganja za maligno degeneracijo EP. Asimptomatski EP so bili vsi benigni, vendar statistično neznačilno. Histopatološka preiskava ostaja najzanesljivejša metoda v razlikovanju med benignimi in malignimi EP, zato jih je priporočljivo odstraniti, zlasti pri ženskah s hipertenzijo. Metoda izbire je histeroskopska operacija.
Prenosi
Literatura
Perez-Medina T, Martinez O, Folgueira G, Bajo J. Which endometrial polyps should be resected. J Am Ass Gynecol Laparosc 1999; 6: 71–4.
Mencaglia L, Perino A, Hamou J. Hysteroscopy in perimenopausal and postmenopausal women with abnormal uterine bleeding. J Reprod Med 1987; 32: 577–82.
Kurman RJ, Mazur TM. Benign endometrial diseasis. In: Kurman RJ, Blaustein. Pathology of the female genital tract. New York: Springer-Verlag; 1994. p. 394–7.
Deligdisch L. Hormonal pathology of the endometrium. Mod Pathol 2000; 13: 285–94.
Rešlova T, Tošner J, Rešl M, Kugler R, Vavrova I. Endometrial polyps. Arch Gynecol 1999; 262: 133–9.
Hurd WW. Menopause. In: Berek JS, Adashi EY, Hillard PA. Novak’s gynecology. 12th ed. Baltimore: Williams and Wilkins; 1996. p. 981–1011.
Nelson HD, Humprey LL, Nygren P, Teutsch MS, Alan JD. Postmenopausal hormone replacement therapy. JAMA 2002; 288: 872–80.
Nagele F, O’Connor H, Baskett TF, Davies A, Mohamed H, Magos AL. Hysteroscopy in women with abnormal uterine bleeding on hormone replacement therapy: a comparison with postmenopausal bleeding. Fertil Steril 1996; 65(6): 1145–50.
Anastasiadis PG, Koutlaki NG, Skaphida PG, Galazios GCh, Tsikouras PN, Liberis VA. Endometrial polyps: prevalence, detection, and malignant potential in women with abnormal uterine bleeding. Eur J Gynaec Oncol 2000; 2: 180–3.
Bakour SH, Khan KS, Gupta JK. The risk of premalignant and malignant pathology in endometrial polyps. Acta Obstet Scand 2000; 79: 317–20.
Heller DS. How accurate is the hysteroscopic diagnosis of endometrial polyp? Int J Gynecol Obstet 1997; 59: 59–60.
Baggish MS, Barbot J, Valle RF. Diagnostic and operative hysteroscopy. St. Louis: Mosby; 1999.
Garuti G, Sambruni I, Cellani F, Garzia D, Alleva P, Luerti M. Hysteroscopy and transvaginal ultrasonography in postmenopausal women with uterine bleeding. Int J Gynecol Obstet 1999; 65: 25–33.
Smith-Bindman R, Kerlikowske K, Feldstein VA, Subak L, Sheidler J, Segal M, et al. Endovaginal ultrasound to exclude endometrial cancer and other endometrial abnormalities. JAMA 1998; 280: 1510–7.
Anastasiadis PG, Koutlaki NG, Skaphida PG, Galazios GC, Tsikouras PN, Liberis VA. Endometrial polyps: prevalence, detection, and malignant potential in women with abnormal uterine bleeding. Eur J Gynaecol Oncol 2000; 21: 180–3.
Goldstein SR, Monteagudo A, Popiolek D, Mayberry P, TimorTritsch I. Evaluation of endometrial polyps. Am J Obstet Gynecol 2002; 186(49): 669–74.
Bosch T, Schoubroeck D, Ameye L, Brabanter J, Huffel S, Timmerman D. Ultrasound assessment of endometrial thickness and endometrial polyps in women on hormonal replacement therapy. Am J Obstet Gynecol 2003; 188:(5): 1249–53.
Savelli L, Iaco P, Santini D, Rosati F, Ghi T, Pignotti E, Bovicelli L. Histopathologic features and risk factors for benignity, hyperplasia, and cancer in endometrial polyps. Am J Obstet Gynecol 2003; 188(4): 927–31.
Hendrickson MR, Kempson RL. The uterine corpus. In: Sternberg SS, Mills SE, eds. Surgical pathology of the female reproductive system and peritoneum. New York: Raven Press, Ltd., 1991: 105–60.
Shushan A, Revel A, Rojansky N. How often are endometrial polyps malignant? Gynecol Obstet Invest 2004; 58: 212–5.
Soler M, Chatenoud L, Negri E, Pirazzini F, Franceschi S, La Vecchia C. Hypertension and hormone-related neoplasms in women. Hypertension 1999; 34: 320–5.
Arulkumaran S. Clinical Obstetrics & Gynaecology. Gynaecology cancer screening and prevention. In: Sonoda Y, Barakat RR. Screening and prevention of gynecologic cancer: Endometrial cancer. Best Practice & Research Clinical Obstetrics and Gynaecology 2006; 20: 363–77.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
