Ugotavljanje vpliva hišnega vodovodnega omrežja in metode vzorčenja pitnih vod na mikrobiološko kakovost pitnih vod

Povzetek

Izhodišča: Mnogo je dokazov, da lahko interno omrežje spremeni pitno vodo. Odločili smo se, da bomo poskušali: (i) spoznati, kako interno omrežje vpliva na mikrobiološko kakovost pitne vode; (ii) ugotoviti, kako vrednotiti rezultate mikrobioloških preizkušanj glede na mesto odvzema; (iii) razviti metode za preverjanje vplivov internega omrežja na kakovost pitne vode in (iv) potrditi (oceniti) primernost metode vzorčenja, ki se izvaja po internem navodilu za vzorčenje pitne vode in vode za pripravo hrane in pijače, ki je pripravljeno skladno s standardom ISO 5667-5(E). Osrednji cilj naloge je vsekakor boljše razumevanje rezultatov mikrobioloških preizkusov vzorcev pitne vode, odvzetih na pipah uporabnikov. Poleg tega lahko postane uporabljeni model izhodišče za pripravo standardnega postopka za preverjanje vplivov internega omrežja na kakovost pitne vode.

Metode: Raziskava je potekala na področju jugovzhodne Slovenije v obdobju oktober 2003 do oktober 2004, s čimer je izničen vpliv letnih časov. Odvzetih je bilo 468 vzorcev pitne vode iz sedmih vodovodov, s katerimi upravlja sedem upravljavcev. Odvzemna mesta za vzorčenje pitne vode so bila določena skladno z zahtevami standarda ISO 5667. Pri vsakem vzorčenju smo odvzeli dva vzorca vode po razkuževanju zunanjosti pipe. Enega takoj po odprtju pipe (prva voda) in drugega po odtakanju vode (vzorec po odtakanju). Na ta način je omogočeno primerjanje rezultatov preskusov parnih vzorcev, pri čemer naj bi prva voda pokazala stanje vode v internem omrežju takoj po odprtju pipe in drugi vzorec naj bi odražal stanje pitne vode, kot jo pripravi upravljavec. Poleg teh dveh vzorcev so vzorčevalci pri vsakem vzorčenju odvzeli še en kontrolni vzorec pitne vode na vodovodnem omrežju, s katerim upravlja upravljavec vodovoda (vzorec iz primarnega omrežja). V vzorcih smo določali Escherichia coli, koliformne bakterije in heterotrofne bakterije, ki rastejo pri 22 °C in pri 36 °C.

Rezultati: Preskušenih je bilo 468 vzorcev: (i) 156 vzorcev prve vode; (ii) 156 vzorcev pitne vode po odtakanju in (iii) 156 vzorcev iz primarnega vodovodnega omrežja. Rezultati preizkusov na odvzetih vzorcih v tej raziskavi so pokazali, da ni mogoče trditi (p < 0,05), da je prva voda bolj pogosto kontaminirana z E. coli oziroma koliformnimi bakterijami kot odtočena voda in voda iz primarnega omrežja. Ugotovili smo, da je bilo povprečno število bakterij pri 22 °C v vzorcih odtočene vode nižje kot v vzorcih prve vode (p < 0,001). Ni pa bilo statistično značilnih razlik v povprečnem številu bakterij, ki rastejo pri 22 °C med vzorci odtočene vode in vzorci vode iz primarnega vodovoda. Povprečno število bakterij, ki rastejo pri 36 °C, pa je bilo (i) statistično značilno nižje v vzorcih odtočene vode v primerjavi z vzorci prve vode (p < 0,001) in (ii) statistično značilno nižje tudi v vzorcih vode iz primarnega vodovoda v primerjavi z vzorci odtočene vode (p < 0,001).

Zaključki: Raziskava je pokazala, da interno vodovodno omrežje vpliva na mikrobiološko kakovost pitne vode, da metoda vzorčenja (in tehnika izvedbe metode) pomembno vpliva na rezultat in da je poznavanje odvzemnega mesta zelo pomembno. V vodi je skoraj vedno nekaj heterotrofnih bakterij, ki rastejo pri 22 °C. Na število teh bakterij statistično značilno vpliva metoda vzorčenja pitne vode. Zaradi tega lahko z vrednotenjem tega parametra sklepamo o kakovosti vzorčenja. Dobra interpretacija rezultata pa je možna le, če je odvzemno mesto dobro poznano. Eden izmed možnih načinov je uvedba kontrolnih kartonov za izbrana odvzemna mesta. Ugotovili smo, da interno omrežje vpliva na razrast bakterij pri 22 °C in 36 °C. Vprašanje je, ali ta vpliv in posledično povečanje števila bakterij omogoča kakšno sklepanje o za zdravje pomembnih značilnostih pitne vode. Ob statistično pomembnih odstopanjih od povprečnih vrednosti teh parametrov za posamezno odvzemno mesto moramo razmišljati v dveh smereh: (i) bodisi, da se je poslabšala kakovost pitne vode ali (ii) da vzorec ni bil odvzet skladno z navodilom (kriterij za kontrolo kvalitete vzorčenja). Praktična korist spremljanja števila teh bakterij je skladna z zgornjo dilemo: po eni strani je potrebno preveriti, ali se kaj dogaja s pitno vodo, po drugi strani pa je znak za preverjanje ustreznosti vzorčenja. Navedeni rezultati raziskave kažejo, da se z izbrano metodo vzorčenja rezultati preskušanj na internem vodovodnem omrežju približujejo rezultatom preskušanj na primarnem vodovodnem omrežju. Zaradi statistično značilnih razlik pri bakterijah, ki rastejo pri 36 °C, ne moremo potrditi, da je metoda popolnoma ustrezna. Potrebno bo nadaljnje raziskovalno delo v dveh smereh: v izboljševanju metode vzorčenja in v preučevanju vplivov internega omrežja na heterotrofne bakterije. Razumevanje vplivov na mikrobiološko kakovost pitne vode je pomembno tudi z vidika varovanja zdravja ljudi. Ljudi bo potrebno osveščati, da je potrebno pred uporabo vodovodno pitno vodo najprej odtočiti, zlasti če so bile pipe dalj časa zaprte (npr. že čez noč).