Pregled očesnega ozadja kot možna metoda za oceno srčno-žilne ogroženosti
Ključne besede:
srčno-žilna ogroženost, očesno ozadje, žilne spremembe, ambulanta splošne medicine, metoda direktne oftalmoskopijePovzetek
Izhodišča: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali pri pregledu očesnega ozadja ugotovljene spremembe arteriol neodvisno od ostalih dejavnikov tveganja tudi napovedujejo veliko ogroženost za srčno-žilni dogodek.
Metode: V presečni raziskavi je sodelovalo 100 preiskovancev: 50 zaporednih obiskovalcev z arterijsko hipertenzijo in 50 zaporednih obiskovalcev ambulante z normalnim krvnim tlakom. Izključitvena merila so bila: starost pod 40 let in nad 70 let, prisotnost sladkorne bolezni ali motenj v očesnih medijih ter uporaba kapljic za zniževanje visokega očesnega tlaka. Očesno ozadje smo pregledovali po metodi direktne oftalmoskopije pri široki zenici. Opazovane spremembe na očesnem ozadju so bile: generalizirano ozke arteriole, fokalno zožene arteriole, križiščni znaki in poudarjen svetlobni refleks, ugotavljali pa smo tudi morebitno prisotnost retinopatije (krvavitve, eksudati, edem papile vidnega živca). Srčno-žilno tveganje smo ocenjevali z uporabo tabel koronarne ogroženosti. Tveganje, enako ali večje od 20%, v naslednjih 10 letih smo opredelili kot veliko tveganje za srčno-žilni dogodek.
Rezultati: Povprečna starost preiskovancev je bila 53,5 leta (SD 7,6 leta). V skupino velike ogroženosti (ogroženost na osnovi tabel koronarne ogroženosti enaka ali večja od 20%) je sodilo 17 (17%) preiskovancev. Kakršne koli spremembe na očesnem ozadju so bile prisotne pri 54 (54%) preiskovancih, pogosteje so bile prisotne pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo (p = 0,001). V univariatni analizi so bile vse štiri opazovane spremembe na žilah očesnega ozadja povezane s koronarno ogroženostjo, enako ali večjo od 20%, v multivariatni analizi pa sta se prisotnost križiščnih znakov (razmerje obetov 9,14, 95-odstotni interval zaupanja od 1,70 do 49,22) in fokalno zoženih arteriol (razmerje obetov 5,89, 95-odstotni interval zaupanja od 1,20 do 28,76) izkazali za spremembi, ki napovedujeta veliko ogroženost za srčno-žilni dogodek.
Zaključki: Spremembe na žilah očesnega ozadja so pogoste pri obiskovalcih ambulante splošne medicine v srednjem življenjskem obdobju. Prisotnost katere koli spremembe na očesnem ozadju, predvsem pa fokalno zoženih arteriol in križiščnih znakov, napoveduje veliko srčno-žilno ogroženost. V primeru, da bodo rezultati raziskave potrjeni na večjem vzorcu preiskovancev, bi pregled očesnega ozadja lahko predstavljal dodatno metodo za ugotavljanje srčno-žilne ogroženosti v ambulanti splošne medicine.
Prenosi
Literatura
Keith NM, Wagener HP, Barker NW. Some different types of essential hypertension: their course and prognosis. Am J Med Sci 1939; 197: 332–43.
Schouten EG, Vanderbroucke JP, Van der Heide-Wessl C, Van der Heide RM. Retinopathy as an independent indicator of all cause of mortality. Intern J Epidemiol 1986; 15: 234–6.
Breslin DJ, Gifford RW, Fairbairn JF, et al. Prognostic importance of ophthalmoscopic findings in essential hypertension. JAMA 1966; 195: 91–4.
Svardsudd K, Wedel H, Aurell E, et al. Hypertensive eye ground changes. Prevalence, relation to blood pressure and prognostic importance. The study of men born in 1913. Acta Med Scand 1978; 204: 159–67.
Aoki N. Epidemiological evaluation of fundoscopical findings in cerebrovascular diseases. Japanese Circulation Journal 1975; 39: 271–82.
Wong TY, Klein R, Couper DJ et al. Retinal microvascular abnormalities and incident stroke: The atherosclerosis risk in communities study. Lancet 2001; 358: 1134–40.
Wong TY, Klein R, Sharrett AR, et al. Retinal microvascular abnormalities and cognitive impairment in middle-aged persons: The atherosclerosis risk in communities study. Stroke 2002; 33: 1487–92.
Oglesby P, Lepper MH, Phelan WH, et al. A longitudinal study of coronary heart disease. Circulation 1962; 28: 20–31.
Gillum RF. Retinal arteriolar finding and coronary heart disease. Am J Heart 1991; 122: 262–3.
Michelson EL, Morganroth J, Charles W, et al. Retinal arteriolar changes as an indicator of coronary artery disease. Arch Intern Med 1979; 139: 1139– 41.
Duncan BB, Wong TY, Tylor HA, et al. Hypertensive retinopathy and incident coronary heart disease in high risk men. Br J Ophthalmol 2002; 86: 1002–6.
Wong TY, Klein R, Sharrett RA, et al. Retinal arteriolar narrowing and risk of coronary heart disease in men and women. JAMA 2002; 287: 1153–9.
Wood D, De Backer G, Faergeman O, et al. Preventiva koronarne bolezni v klinični praksi. Povzetek priporočil druge skupne delovne skupine evropskih in drugih združenj za koronarno preventivo. Ljubljana: Združenje kardiologov, Krka 1999: 3–12.
Van Bortel LM. What does intima-media thickness tell us? J Hypertens 2005; 23: 37–9.
Petek-Šter M, Švab I, Žemva A. Pregled očesnega ozadja v ambulanti splošne medicine v sklopu minimalnega diagnostičnega programa za hipertenzijo. Zdrav Var 2003; 42: 102–9.
Dobovišek J. Hipertenzija in oči. In: Dobovišek J, Accetto R. Arterijska hipertenzija. Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD – 5. izdaja, Ljubljana: Lek, 2004. p. 151–9.
Hubbard L, Brothers BJ, King WN, et al. Methods for evaluation of retinal microvascular abnormalities associated with hypertension/sclerosis in the atherosclerosis risk in communities study. Ophthalmology 1999; 106: 2269– 80.
Klein R, Sharrett AR, Klein B, et al. Are retinal arteriolar abnormalities related to atherosclerosis? Arteriosclerosis, Thrombosis and Vascular Biology 2000; 20: 1644.
Pawdel R, Straus SE, McAlister F. Cardiovascular risk factors and their effect on the decision to treat hypertension: evidence based review. BMJ 2001; 322: 977–80.
De Backer G, Ambrosini E, Borch-Jonson K, et al. European guidelines on cardiovascular disease prevention in clinical practice. Executive summary. Eur Heart J 2003; 24: 1601–10.
Klein R, Klein B, Moss S, Wang Q. Hypertension and retinopathy, arteriolar narrowing and arteriovenous nicking in a population. Arch Ophthalmol 1994; 112: 92–8.
Wolf-Maier K, Cooper RS, Banegas JR, et al. Hypertension prevalence and blood pressure levels in 6 European countries, Canada and the United States. JAMA 2003; 289: 2363–9.
Maučec-Zakotnik J. Ogroženost Slovencev za kardiovaskularne in druge kronične bolezni. ISIS 2000; 9(12): 56–9.
Wilson FM. Practical ophthalmology. A manual for beginning residents. San Francisco: American Academy of Ophthalmology 1996: 297–352.
Pakter HM, Ferlin E, Fuchs SC, et al. Measuring arteriolar-to-venous ratio in retinal photography of patients with hypertension: development and application of a new semi-automated method. Am J Hypertens 2005; 18: 417–21.
Couper D, Klein R, Hubbard L, et al. Reliability of retinal photography in the assessment of retinal microvascular characteristics: The atherosclerosis risk in communities study. Am J Ophthalmol 2002; 133: 78–88.
Van Buchem FSP, Heuvel-Aghina JWM, Heuvel JEA. Hypertension and changes of the fundus oculi. Acta Med Scand 1964; 176: 539–47.
Pournaras CJ. Autoregulation of ocular blood flow. In: Kaiser HJ, Flammer J, Hendrikson PH. Ocular blood flow. Glaucoma-Meeting 1995. Basel: Karger; 1996. p. 40–50.
Sharrett R, Hubbard LD, Cooper L, et al. Retinal arteriolar diameters and elevated blood pressure. Am J Epidemiol 1999; 150: 263–70.
Wong TY, Klein R, Sharrett RA, et al. Retinal arteriolar diameter and risk for hypertension. Ann Intern Med 2004; 140: 248–55.
MacMahon S, Peto R, Cutler J, et al. Blood pressure, stroke and coronary heart disease. Lancet 1990; 335: 765–74.
MacMahon S. Blood pressure and the risk of cardiovascular disease. N Engl J Med 2000; 342: 50–2.
Leishman R. The eye in general vascular disease – hypertension and arteriosclerosis. Br J Ophthalmol 1957; 41: 641–701.
Aderman MH. Blood pressure management: individualized treatment based on absolute risk and the potential for benefit. Ann Intern Med 1993; 119: 329–35.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
