ALI SE DVOJČKI, ROJENI PO POSTOPKU ZUNAJTELESNE OPLODITVE RAZLIKUJEJO OD DVOJČKOV, ROJENIH PO SPONTANI ZANOSITVI?
Ključne besede:
IVF-ET, nosečnost, porod, dvojčkiPovzetek
Izhodišča. Mnogoplodna nosečnost že sama po sebi predstavlja dejavnik tveganja za potek in izid nosečnosti in poroda. Njena pogostnost je pri zunajtelesni oploditvi približno dvajsetkrat večja kot pri naravni zanositvi, zato predstavlja enega večjih problemov nosečnosti in poroda po postopku IVF-ET. V raziskavi želimo ugotoviti, ali se dvojčki, spočeti po postopku IVF-ET, razlikujejo od dvojčkov po spontani zanositvi.
Metode. V retrospektivno raziskavo smo vključili 1511 mater z dvoplodno nosečnostjo in 3022 dvojčkov, ki so se rodili v obdobjih od aprila 1987 do maja 1995 in od januarja 1997 do decembra 1999. Raziskava je bila razdeljena na kohortno in kontrolirano primerjavo. V kohortni primerjavi smo primerjali preiskovano skupino 255 mater in 510 dvojčkov po postopku IVF-ET s celotno ljubljansko kohorto 1256 mater in 2512 dvojčkov po spontani zanositvi. Pri kontrolirani študiji pa smo primerjali preiskovano skupino 93 mater in 188 dvojčkov po postopku IVF-ET s 93 materami in 188 novorojenčki po spontani zanositvi, ob tem da smo matere izenačili po starosti, pariteti in letu poroda z materami preiskovane skupine. Primerjali smo potek in zaplete nosečnosti in poroda ter značilnosti novorojenčkov.
Rezultati. V poteku nosečnosti nismo pri skupini mater IVF z dvoplodnim izidom nosečnosti ugotovili nič več zapletov (hipertenzivna obolenja v nosečnosti, gestacijski diabetes in grozeči prezgodnji porod), razen značilno več krvavitev v prvem trimesečju. Ugotovili smo značilno manj proteinurije kot v kontrolnih skupinah. V poteku in izidu poroda smo v skupini IVF v primerjavi s kontrolnima skupinama ugotovili več prezgodnjih porodov (62,3–68,8% v primerjavi z 51,4–50,5%), 6 do 7 dni nižjo gestacijo in temu primerno težo ter trikrat več elektivnih in nujnih carskih rezov, kar je statistično značilno.
Zaključki. Mnogoplodne nosečnosti so same po sebi zaplet postopka IVF. Sicer pa nosečnice z dvoplodno nosečnostjo po postopku IVF-ET niso nič bolj ogrožene kot nosečnice po spontani zanositvi. Otroci se pogosteje rodijo s carskim rezom, nekoliko prej in so temu primerno težki, vendar perinatalni kazalci ne kažejo večje ogroženosti. Njihova obolevnost in umrljivost tudi nista nič večji kot pri dvojčkih, rojenih po spontani zanositvi.
Prenosi
Literatura
Harrison RF, Hennelly B, Woods T et al. Course and outcome of IVF pregnancies and spontaneous conception within an IVF setting. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 1995; 59: 175–82.
FIVNAT. Pregnancies and births resulting from in vitro fertilization: French national registry, analysis of data 1986 to 1990. Fert Ster 1995; 64: 746–56.
Tan S, Doyle P, Campbell S et al. Obstetric outcome of in vitro fertilization pregnancies compared with normally conceived pregnancies. Am J Obstet Gynecol 1992; 167: 778–84.
Rizk B, Doyle P, Tan SL et al. Perinatal outcome and congenital malformations in in-vitro fertilization babies from the Bourn-Hallam group. Hum Reprod 1991; 6: 1259–64.
Schenker JG, Ezra Y. Complication of assisted reproductive techniques. Fert Ster 1994; 61: 411–22.
Gissler M, Silverio MM, Hemminki E. In-vitro fertilization pregnancies and perinatal health in Finland 1991–1993. Hum Reprod 1995; 10: 1856–61.
Tallo CP, Vohr B, Oh W, Rubin LP, Seifer DB, Haning Jr RV. Maternal and neonatal morbidity associated with in vitro fertilization. J Pediatr 1995; 127: 794–800.
Tournaye H, Van Steirteghem A. Microinjection. In: Rodriguez-Armas O, Hedon B, Daya S eds. Infertility and contraception. A textbook for clinical practice. New York: Parthenon Publishing Group, 1998: 181–6.
Simpson JL. Are anomalies increased after ART and ICSI? In: Kempers RD, Cohen J, Haney AF, Younger JB eds. Fertility and reproductive medicine. New York: Elsevier Science, 1998: 199–209.
Morin NC, Wirth FH, Johnson DH et al. Congenital malformations and psychosocial development in children conceived by in vitro fertilization. J Pediatr 1989; 115: 222–7.
Monduelle M, Legein J, Derde MP et al. Comparative follow-up study of 130 children born after intracytoplasmic sperm injection and 130 children born after in-vitro fertilization. Hum Reprod 1995; 10: 3327–31.
Rufat P, Olivennes F, Mouzon J, Dehan M, Frydman R. Task force report on the outcome of pregnancies and children conceived by in vitro fertilization (France: 1987 to 1989). Fert Ster 1994; 61: 324–30.
Tomaževič T, Geršak K, Meden-Vrtovec H et al. Drugi in četrti dan za prenos zarodka v naravnem ciklusu IVF/ET. I. kongres ginekologov in perinatologov, Portorož 1996. Portorož: Združenje ginekologov in perinatologov.
Morin NC, Wirth FH, Johnson DH et al. Congenital malformations and psychosocial development in children conceived by in vitro fertilization. J Pediatr 1989; 115: 222–7.
Sutcliffe A, D’souza S, Cadman J et al. Outcome in children from cryopreserved embryos. Arch Dis Child. 1995; 72: 290–3.
Cederblad M, Friberg B, Ploman F, Sjoeberg NO, Stjernqvist K, Zackrisson E. Intelligence and behaviour in children born after in-vitro fertilization treatment. Hum Reprod 1996; 11: 2052–7.
Colpin H, Soenen S. Parenting and psychosocial developement of IVF chlidren: a follow-up study. Hum Reprod 2002; 17: 1116–23.
Lovšin B. Nosečnost po IVF-ET postopku na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Specialistično delo. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993.
Agustsson T, Geirsson RT, Mires G. Obstetric outcome of natural and assisted conception twin pregnancies is similar. Acta Obstet Gynecol Scand 1997; 76: 45–9.
Petersen K, Hornnes PJ, Ellingsen S et al. Perinatal outcome after in vitro fertilisation. Acta Obstet Gynecol Scand 1995; 74: 129–31.
Saunder K, Spensley J, Munro J. Halasz. Growth and physical outcome of children conceived by in vitro fertilization. Pediatrics 1996; 97: 688–92.
Bernadsko J, Lynch L, Lapinski R, Berkowitz RL. Twin pregnancies conceived by assisted reproductive techniques: maternal and neonatal outcomes. Obstet Gynecol 1997; 89: 368–72.
Dhont M, Neubourg de F, Elst van der J, Sutter de P. Perinatal outcome of pregnancies after assisted reproduction: a case-control study. J Assist Reprod Genet 1997; 10: 575–80.
Fitzsimmons BBP, Bebbington MW, Fluker MR. Perinatal and neonatal outcomes in multiple gestations: assisted reproduction versus spontaneous conception. Am J Obstet Gynecol 1998; 179: 1162–7.
Koudstaal J, Bruinse HW, Helmerhorst FM, Vermeiden JPW, Willemsen WNP, Visser GHA. Obstetric outcome of twin pregnancies after in-vitro fertilization: a matched control study of four Dutch University hospitals. Hum Reprod 2000; 15: 935–40.
Klemetti R, Gissler M, Hemminki E. Comparison of perinatal health of children born from IVF in Finland in the early and late 1990s. Hum Reprod 2002; 17: 2192–8.
Logerot-Lebrun H, De Mouzon J, Bachelot A, Spira A. Pregnancies and births resulting from in vitro fertilization: French national registry, analysis of data 1986 to 1990. Fert Ster 1995; 64: 746–56.
Zdravković M, ed. Međunarodna klasifikacija bolesti, povreda i uzroka smrti. Niš: Institut za dokumentaciju zaštite na radu, 1978.
Brambati B. First trimester fetal reduction: its role in the management of twin and higher order multiple pregnancies. Medically-assisted procreation and the protection of the human embryo. Strasbourg: Third symposium on bioethics, 1996: 2–24.
Harrison RF, Hennelly B, Woods T et al. Course and outcome of IVF pregnancies and spontaneous conception within an IVF setting. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 1995; 59: 175–82.
Novak-Antolič Ž. Večplodna nosečnost. In: Pajntar M, Novak-Antolič, eds. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994: 87–91.
Korošec S, Kaplan P. Ali so pri otrocih rojenih po postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo kromosomske nepravilnosti pogostejše? Prešernova raziskovalna naloga. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1997.
Simpson JL, Liebaers I. Asseeeing congenital anomalies after preimplantation genetic diagnosis. J Assist Reprod Genet 1996; 13: 170–6.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
