REZULTATI RAZISKAVE »EUROHEART FAILURE« V SLOVENIJI: ZNAČILNOSTI IN DIAGNOSTIČNA OBRAVNAVA BOLNIKOV, BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENIH ZARADI SRČNEGA POPUŠČANJA
Ključne besede:
srčno popuščanje, diagnoza, demografske značilnosti, napovedPovzetek
Izhodišča. Evropsko kardiološko združenje je v letih 2000–2001 v 24 evropskih državah izvedlo raziskavo »EuroHeart Failure« Survey. Njen cilj je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti bolnikov, ki so bolnišnično zdravljeni zaradi srčnega popuščanja, ter kakšna sta njihova diagnostična obravnava in zdravljenje. V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija.
Metode. Raziskava je bila prospektivna. V obdobju 6 tednov v aprilu in maju 2000 smo pregledali bolnišnično dokumentacijo vseh sprejetih bolnikov na Interni kliniki Kliničnega centra Ljubljana ter na internih oddelkih Splošne bolnišnice Murska Sobota in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. V raziskavo smo vključili bolnike z diagnozo srčnega popuščanja ob odpustu ali smrti.
Rezultati. Od 1351 sprejetih se je zaradi srčnega popuščanja zdravilo 358 bolnikov, starih 73 ± 12 let, med njimi je bilo 52% moških. Prvič je bilo hospitaliziranih 41% bolnikov. Ob sprejemu so bili znaki srčnega popuščanja izraženi pri 84% bolnikov. Po klasifikaciji Newyorškega združenja za srce (NYHA) je bilo v funkcijskem razredu III 68%, v IV. pa 28% bolnikov. Srčni infarkt je prebolelo 22% bolnikov, angino pektoris je imelo 34% in arterijsko hipertenzijo 46% bolnikov. Najpogostejše soobolevnosti so bile sladkorna bolezen pri 34%, bolezni dihal pri 34% in ledvična odpoved pri 28% bolnikov. Bolnišnično zdravljenje je povprečno trajalo 11,6 ± 8,1 dneva. Med bolnišničnim zdravljenjem je umrlo 11%, v 12 tednih po odpustu pa še 7% bolnikov. V istem obdobju je bilo v bolnišnico ponovno sprejetih 26% bolnikov. Med diagnostičnimi preiskavami so bili elektrokardiogram, rentgenogram srca in pljuč in osnovne laboratorijske preiskave (krvna slika, elektroliti, dušični retenti) opravljeni pri domala vseh bolnikih. Izvid ultrazvočne preiskave srca je imelo 57% bolnikov. Med temi je bila sistolična disfunkcija ugotovljena pri 70%.
Zaključki. Srčno popuščanje je zelo pogosta diagnoza med bolniki, bolnišnično zdravljenimi na internih oddelkih. Kratkoročna napoved je zanje slaba, pogosta so ponovna bolnišnična zdravljenja. Glavna vzroka srčnega popuščanja med našimi bolniki sta koronarna bolezen in arterijska hipertenzija. Pogosta so soobolenja. Ultrazvočna preiskava srca še vedno ni standardna metoda pri diagnostični obravnavi srčnega popuščanja.
Prenosi
Literatura
Task Force for the Diagnosis and Treatment of Chronic Heart Failure of the European Society of Cardiology. Guidelines for the diagnosis and treatment of chronic heart failure. Eur Heart J 2001; 22: 1527–60.
Cowie MR, Struthers AD, Wood DA et al. Value of natriuretic peptides in assessment of patients with possible new heart failure in primary care. Lancet 1997; 350: 1349–53.
Cleland JGF, Gemmell I, Khand A, Boddy A. Is the prognosis of heart failure improving? Eur J Heart Failure 1999; 1: 229–42.
Sharpe N, Doughty R. Epidemiology of heart failure and ventricular dysfunction. Lancet 1998; 352: Suppl 1: S3–S7.
Remes W, Lansimies E, Pyorala K. Usefulness of M-mode echocardiography. Cardiology 1991; 78: 267–77.
Cleland JGF, Swedberg K, Cohen-Solal A et al. The EuroHeart Failure survey of the EUROHEART Survey programme – a survey on the quality of care among patients with heart failure in Europe. Eur J Heart Failure 2000; 2: 123–32.
Keber I, Lainščak M, Horvat A, Dobovišek J. Obravnava bolnikov s srčnim popuščanjem v splošni in univerzitetni bolnišnici v letu 1997. Zdrav Vestn 2003; 72: 135–40.
Zbirka bolnišničnih obravnav (agregiranih epizod) po specialnostih in diagnozah. Ljubljana: IVZ RS, 2001: –.
Lip GYH, Gibbs CR, Beevers DG. ABC of heart failure – Aetiology. BMJ 2000; 320: 104–7.
Cleland JGF, Swedberg K, Follath F et al. The EuroHeart Failure survey programme – a survey on the quality of care among patients with heart failure in Europe; Part 1: patient characteristics and diagnosis. Eur Heart J 2003: 24: 442–63.
Letno poročilo o bolnišnično zdravljenjeh v Kliničnem centru Ljubljana za leto 2000. Ljubljana: Klinični center Ljubljana, 2001: –.
Analiza hospitalizacij v Splošni bolnišnici Murska Sobota: januar–julij 2000. Murska Sobota: Splošna bolnišnica Murska Sobota, 2000: –.
McMurray JJV, Stewart S. The burden of heart failure. Eur Heart J Supplements 2002; 4 Suppl D: D50–58.
Bjoerck Linne A, Liedholm H, Israelsson B. Effects of systematic education on heart failure patients’ knowledge after 6 months. A randomised, controlled trial. Eur J Heart Failure 1999; 1: 219–28.
Mosterd A, de Bruijne MC, Hoes AW, Deckers JW, Hofman A, Grobbee DE. Usefulness of echocardiography in detecting left ventricular dysfunction in population-based studies (the Rotterdam Study). Am J Cardiol 1997; 79: 103–4.
Zannad F, Briancon S, Juilliere Y, Mertes PM et al. Incidence, Clinical and etiological features, and outcomes of advanced chronic heart failure: the EPICAL Study. J Am Coll Cardiol 1999; 33: 734–42.
Cleland JGF, Cohen-Solal A, Aguilar Cosin J et al. Management of heart failure in primary care (the IMPROVEMENT of heart failure programme): an international survey. Lancet 2002; 360: 1631–9.
European Study Group on Diastolic Heart Failure. How to diagnose diastolic heart failure. Eur Heart J 1999; 19: 990–1003.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
