EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI STAFILOKOKNE SEPSE (POVZROČITELJ STAPHYLOCOCCUS AUREUS) V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR V LETIH 2001–2002
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2286Ključne besede:
dejavniki tveganja, izvor okužbe, komplikacije, občutljivost za antibiotike, smrtnostPovzetek
Izhodišča. Stafilokokna sepsa je huda bolezen z visoko smrtnostjo. Dejavniki tveganja so poznani, prav tako možnosti zdravljenja, zapleti in ukrepi za preprečevanje stafilokokne sepse. V Splošni bolnišnici Maribor (SBM) zdravimo bolnike s stafilokokno sepso na oddelkih, kamor so bili bolniki sprejeti zaradi osnovne bolezni, zaradi česar prihaja do odstopanj v diagnostiki in zdravljenju.
Metode. V študiji smo z retrospektivno analizo pregledali popise bolezni za vseh 70 septičnih epizod s pozitivnimi hemokulturami dokazane stafilokokne sepse pri bolnikih, ki so se zdravili v Splošni bolnišnici Maribor.
Rezultati. Epidemiološke značilnosti naših bolnikov s stafilokokno sepso ne odstopajo od epidemioloških značilnosti stafilokokne sepse, objavljenih v literaturi. Obolevajo predvsem bolniki iz višjih starostnih skupin s poznanimi dejavniki tveganja. Vsak drugi bolnik je pridobil stafilokokno sepso v bolnišnici. Primarno stafilokokno žarišče je poznano le v polovici primerov. Občutljivost za antibiotike je dobra, delež MRSA je pod 10%. Bolniki so zdravljeni z različnimi antibiotiki, čeprav so protistafilokokni penicilini antibiotiki izbora za stafilokokne okužbe. Smrtnost naših bolnikov s stafilokokno sepso je 23%.
Zaključki. Ob rednem vključevanju infektologov v diagnostiko in zdravljenje bolnikov s stafilokokno sepso na vseh oddelkih Splošne bolnišnice Maribor, usmerjenem antibiotičnem zdravljenju in upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, bi lahko obolevnost zaradi stafilokokne sepse in razvoj septičnih zapletov zmanjšali, posledično bi zmanjšali tudi smrtnost zaradi stafilokokne sepse.
Prenosi
Literatura
Lejko-Zupanc T. Epidemiologija in klinična slika stafilokoknih okužb. Med Razgl 2001; 40: Suppl 2: 3–12.
Radšel-Medvešček A. Okužbe z zlatimi stafilokoki (Okužbe s Staphylococcus aureus). In: Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 2002: 267–81.
Lowy FD. Staphylococcus aureus infections. N Engl J Med 1998; 339: 520– 32.
Waldvogel FA. Staphylococcus aureus (Including Staphylococcal Toxic Shock). In: Mandell GL, Douglas RG, Benett JE, Dolin RV eds. Douglas and Benett’s principles and practice of infectious diseases. Philadelphia: Churchill Livingstone, 2000: 2069–92.
Petti A, Vance G, Fowler J. Staphylococcus aureus bacteremia and endocarditis. Infect Dis Cli N Am 2002; 16: 413–35.
Khatib R, Schaffer C, Johnson LB. Staphylococcus aureus in a single positive blood culture: causes and outcome. Scand J Infect Dis 2002; 34: 645–7.
Kluytmans J, van Belkum A, Verbrugh H. Nasal Carriage of Staphylococcus aureus: Epidemiology, underlying mechanisms, and associated risks. Clin Microbiol Rev 1997; 10: 505–20.
Jensen AG. Importance of focus identification in the treatment of Staphylococcus aureus bacteraemia. Hosp Infect 2002; 52: 29–36.
Doebbeling BN, Breneman DL, Neu HC, Aly R et al. Elimination of Staphylococcus aureus nasal carriage in health care workers. Analysis of six clinical trials with calcium mupirocin ointment. Clin Infect Dis 1993; 17: 466–74.
Barlow G, Sachdev N, Nathwani D. The use of adult isolation facilities in a UK infectious diseases unit. Hosp Infect 2002; 50: 127–32.
Gosden PE, Reeves BC, Osborne JRS, Turner A, Millar MR. Retrospective study of outcome in patients treated for Staphylococcus aureus bacteremia. Clin Microbiol Infect 1997; 3: 32–40.
Lorenčič-Robnik S, Kotnik-Kevorkijan B, Golle A. MRSA – rezultati spremljanja občutljivosti bakterije Staphylococcus aureus v učni bolnišnici Maribor. In: Mikrobi in antibiotiki 2001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Medicinska fakulteta v Ljubljani, 2001: 199–208.
Cosgrove SE, Sakoulas G, Perencevich EN, Schwaber MJ, Karchmer AW, Carmeli Y. Comparison of mortality associated with methicillin-resistant and methicillin-susceptible Staphylococcus aureus bacteremia: A meta-analysis. Clin Infect Dis 2003; 36: 53–9.
Blot SI, Vandewoude KH, Hoste EA, Colardyn FA. Outcome and attributable mortality in critically ill patients with bacteremia involving methicillin-susceptible and methicillin-resistant Staphylococcus aureus. Arch Intern Med 2002; 162: 2229–35.
Kotnik-Kevorkijan B, Golle A, Lorenčič-Robnik S, Novak D, Reberšek-Gorišek J. Pomen sodelovanja infektologa in kliničnega mikrobiologa v Splošni bolnišnici Maribor. In: Bolnišnične okužbe 2003. Zbornik predavanj. Ljubljana: Medicinska fakulteta in Klinični center, 2003: 67–72.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
