BOLNIŠNICA V MARIBORU OD USTANOVITVE DO 2. SVETOVNE VOJNE
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2310Ključne besede:
zgodovina medicine, splošna bolnišnica, MariborPovzetek
Leta 1799 je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v tedaj znova prenovljenem poslopju mestnega špitala, kjer je bilo poslej prostora za 24 bolnikov. Mariborska bolnišnica je v špitalskem poslopju delovala do leta 1855, v obdobju od ustanovitve do selitve pa je pridobila dodatnih 26 postelj. Zadnji desetletji delovanja bolnišnice na prvotnem naslovu je s svojim prizadevnim delom zaznamoval mestni fizik dr. Anton Kuker. Prebivalstvo Maribora je v prvi polovici 19. stoletja hitro naraščalo, predvsem zaradi gradnje južne železnice. Mestna oblast je zato kupila Prosenjakovo vilo v Magdalenskem predmestju, v kateri je z letom 1855 pričela delovati mestna bolnišnica z 28 sobami za 110 bolnikov. Nego bolnikov so za celo stoletje prevzele sestre usmiljenke reda Sv. Vincencija Pavelskega. V bolnišnico so kmalu sprejemali več kot 1000 bolnikov letno, najpogostejše bolezni pa so bile pljučni katar, gastritis in vročica. Leta 1872, ko se je v bolnišnici zaposlil magister kirurgije Feliks Ferk, sta se dokončno ločila interni »medicinski« in »eksterni« kirurški oddelek. Kljub pomanjkanju možnosti za izobraževanje je v tem obdobju v bolnišnici in v mestu delalo že precejšnje število slovenskih zdravnikov. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so bolnišnico pogosto prenavljali in širili. Do prve svetovne vojne se je modernizirala tudi infrastruktura (telefon, vodovod, ogrevanje, razsvetljava). Leta 1914 je bolnišnica dobila prvo rentgensko napravo. Za razvoj bolnišnice rned obema svetovnima vojnama so bili pomembni prihodi slovenskih zdravnikov Ivana Matka, Mirka Černiča, Janka Dernovška in Hugona Robiča. Iz prvotnega eksternega in medicinskega oddelka so se osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, ustanovljen je bil tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni. Po razpadu avstroogrske monarhije se je mariborska bolnišnica izvila iz sence dotlej dominantne regionalne bolnišnice v Gradcu. Ob večjem dotoku bolnikov se je začel hitrejši strokovni razvoj. Ob začetku druge svetovne vojne je bolnišnica obsegala šest oddelkov, dva zavoda in lekarno; imela je razvejano upravo in številne pomožne službePrenosi
Literatura
Pertl E. Pomembna stoletnica mariborske splošne bolnišnice (I855–1955). Arhiv Splošne bolnišnice Maribor.
Minarik F. Iz najstarejše in starejše dobe mariborske bolnišnice. V: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica v Mariboru, 1959: 33–4.
Pertl E. Zgodovina mariborskega zdravstva. V: Maribor skozi stoletja (Razprave I). Maribor: Založba Obzorja, 1991: 565–82.
Kuker A. Poročilo z dne 13. 8. 1839. VI. Krankenhaus Marburg. Deželni arhiv Gradec.
Poročilo okrožnega urada deželnemu odboru. VI. Krankenhaus Marburg. Deželni arhiv Gradec.
Teply B. Ob stoletnici bolnišnice (neobjavljeno besedilo). Arhiv Splošne bolnišnice Maribor.
Pirchegger H. Die Universitaet in Wandel der jahrhunderte. Beitraege zur Geschichte der Karl-Franzens, Universität zu Graz. Gradec: Karl-Franzens Universität, 1927: 13–4.
Marburger Zeitung, 20. 7. 1862.
Marburger Zeitung, 11. 7. 1883.
Marburger Zeitung, 9. 12. 1863.
Marburger Zeitung, 28. 2. 1866.
Marburger Zeitung, 23. 2. 1868.
Mally A. Gassen-, Strassen- und Plaetze-Buch, der Stadt Marburg an der Drau. Maribor, 1906: 16–6.
Kovač M. Nastanek in razvoj rentgenološkega zavoda v Splošni bolnišnici v Mariboru. V: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Založba Obzorja, 1959: 209–28.
Černič M. Poslanstvo mariborske bolnišnice od 1919 do danes. V: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Založba Obzorja, 1959: 15–22.
Prenosi
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
