Stres in obvladovanje stresa med študenti Univerze v Ljubljani
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2930Ključne besede:
študentje, stres, obvladovanje stresa, Univerza v LjubljaniPovzetek
Izhodišče: Stres je neizogiben pojav današnjega načina življenja pri študentih. Za študente so značilni zlasti stresorji, ki so povezani s študijskimi obveznostmi in z medosebnimi odnosi. Problematika stresa pri mladih je v času hitrih družbenih sprememb zelo dinamična in zapletena, zato je na tem področju strokovno delo, podprto z raziskovalnimi izsledki, ena od najodgovornejših nalog družbe. Namen naše raziskave je bil analizirati stres ter načine spoprijemanja z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani.
Metode: Anketirali smo stanje pri 750 študentih prvega in tretjega letnika iz 6 fakultet Univerze v Ljubljani, od tega je bilo 40,5 % moških in 59,6 % žensk. Podatki so bili obdelani s SPSS. Izračunali smo osnovne statistične parametre, hipoteze pa smo na ravni 5-odstotnega statističnega tveganja (p ≤ 0.05) preverjali s testom hi-kvadrat.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da največ študentov (46,8 %) občasno občuti stres, 30,4 % študentov pogosto in 4,7 % študentov vsak dan; največ študentov Medicinske fakultete in najmanj študentov Fakultet za šport, a več žensk kot moških. Kar 82,2 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in občutek pritiska obremenitev zaradi študija; največ študentov Medicinske fakultete, študentov prvega letnika in žensk. Največ časa se sproti učijo študentje Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete, več iz prvega kot tretjega letnika. 38,5 % študentov spi zunaj izpitnega obdobja le 5 do 6 ur na dan. Le 12,8 % študentov zlahka obvladuje stres, 70 % študentov z nekaj truda in 16,5 % študentov z večjim naporom; laže študenti tretjega letnika in laže moški. Velika večina (72 %) študentov kot metodo za obvladovanje stresa navaja športno dejavnost, največ študenti Fakultete za šport, najmanj pa Pedagoške fakultete. Samo 5,2 % študentov se sploh ne ukvarja s športom, največ se jih ukvarja 3–5 dni v tednu, in sicer 30–60 minut.
Zaključek: V prihodnje bi bilo treba še več pozornosti nameniti razvijanju različnih programov za učinkovitejše obvladovanje stresa pri študentih. Gre predvsem za spodbujanje pozitivne samopodobe in samozaupanja, razvijanje socialnih spretnosti, učenje reševanja problemov, spoznavanje in učenje različnih tehnik sproščanja ter še bolj kot doslej spodbujanje k redni in ustrezni športni dejavnosti.
Prenosi
Literatura
1. Chambel MJ, Curral L. Stress in academic life: work characteristics as predictors of student well-being and performance. Appl Psychol. 2005;54(1):135-47.
DOI: 10.1111/j.1464-0597.2005.00200.x
2. Eisenberg D, Gollust SE, Golberstein E, Hefner JL. Prevalence and correlates of depression, anxiety, and suicidality among university students. Am J Orthopsychiatry. 2007;77(4):534-42.
DOI: 10.1037/0002-9432.77.4.534
PMID: 18194033
3. Tyson P, Wilson K, Crone D, Brailsford R, Laws K. Physical activity and mental health in a student population. J Ment Health. 2010;19(6):492-9.
DOI: 10.3109/09638230902968308
PMID: 20812852
4. Petrova Yordanova Y. Stres in dejavniki stresa med študenti psihologije. Maribor: Y. Petrova Yordanova; 2015.
5. Hudd S, Dumlao J, Erdmann-Sager D, Murray D, Phan E, Soukas N, et al. Stress at college: effects on health habits, health status and self- esteem. Coll Stud J. 2000;34:217-27.
6. Videmšek N, Vesnić S. Življenjski slog in izgorelost pri študentih Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2016.
7. Shaikh BT, Deschamps JP. Life in a university residence: Issues, concerns and responses. Educ Health (Abingdon). 2006;19(1):43-51.
DOI: 10.1080/13576280500534628
PMID: 16531301
8. Podjed T. Prepoznavanje in obvladovanje stresa med študenti. Koper: T. Podjed; 2015.
9. Škulj P. Analiza vedenjskega sloga in športne aktivnosti pri študentih Univerze v Ljubljani. Ljubljana: P Škulj; 2018.
10. Colnarič D, Eder K. Anksioznost in depresija pri študentih Univerze v Mariboru. Maribor: Medicinska fakulteta; 2008.
11. Adewuya AO, Ola BA, Aloba OO, Mapayi BM, Oginni OO. Depression amongst Nigerian university students. Prevalence and sociodemographic correlates. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 2006;41(8):674-8.
DOI: 10.1007/s00127-006-0068-9
PMID: 16680408
12. Dyson R, Renk K. Freshmen adaptation to university life: depressive symptoms, stress, and coping. J Clin Psychol. 2006;62(10):1231-44.
DOI: 10.1002/jclp.20295
PMID: 16810671
13. Brooks JH, DuBois DL. Individual and environmental predictors of adjustment during the first year of college. J Coll Student Dev. 1995;36(4):347-60.
14. Perry RP, Hall NC, Ruthig JC. Perceived (academic) control and scholastic attainment in college students. In: Perry R, Smart J. The scholarship of teaching and learning in higher education: An evidence- based perspective. New York: Springer; 2007. pp. 477-551.
DOI: 10.1007/1-4020-5742-3_12
15. Dolenc P. Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu. Revija za elementarno izobraževanje. 2015;8(4):177-89.
16. Park CL, Adler NE. Coping style as a predictor of health and well-being across the first year of medical school. Health Psychol. 2003;22(6):627-31.
DOI: 10.1037/0278-6133.22.6.627
PMID: 14640860
17. Crockett LJ, Iturbide MI, Torres Stone RA, McGinley M, Raffaelli M, Carlo G. Acculturative stress, social support, and coping: relations to psychological adjustment among Mexican American college students. Cultur Divers Ethnic Minor Psychol. 2007;13(4):347-55.
DOI: 10.1037/1099-9809.13.4.347
PMID: 17967103
18. Cindi Slovenia. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016 [cited 2016 June 20]. Available from: http://cindi-slovenija.net/.
19. Ross SE, Niebling BC, Heckert TM. Sources of stress among college students. Soc Psychol. 1999;61(5):841-6.
20. Jeriček Klanšček H, Hribar K. Obvladovanje stresa. In: Vinko M, Kofol Bric T, Korošec A, Tomšič S, Vrdelja M. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2018. pp. 18-21.
21. Brougham RR, Zail CM, Mendoza CM, Miller JR. Stress, sex differences, and coping strategies among college students. Curr Psychol. 2009;28(2):85-97.
DOI: 10.1007/s12144-009-9047-0
22. Pierceall EA, Keim MC. Stress and coping strategies among community college students. Community Coll J Res Pract. 2007;31(9):703-12.
DOI: 10.1080/10668920600866579
23. Shaikh BT, Kahloon A, Kazmi M, Khalid H, Nawaz K, Khan N, et al. Students, stress and coping strategies: a case of Pakistani medical school. Educ Health (Abingdon). 2004;17(3):346-53.
DOI: 10.1080/13576280400002585
PMID: 15848822
24. Podstawski R, Górnik K, Gizinska R. Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding Healthy Lifestyle. Educ Med J. 2013;5(3):64-76.
DOI: 10.5959/eimj.v5i3.131
25. Majerič Z, Zurc J. Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdravjem – pilotna študija pri študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport. 2016;64(1-2):203-8.
26. Bajt M, Jeriček Klanšček H. Negativni stres. In: Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Maučeč Zakotnik J. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014.
27. Kokalj J, Bilban M. Stresorji in izgorelost med študenti medicine – primerjava med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru. Med Razgl. 2015;54(3):335-45.
28. Steenbarger BN, Schwartz AJ, Manchester RA. Research in college health. 4: analyzing and communicating results. J Am Coll Health. 1993;42(3):99-104.
DOI: 10.1080/07448481.1993.9940823
PMID: 8288840
29. Wall RB. A survey of university health centers in western Canada. J Am Coll Health. 1993;42(2):71-6.
DOI: 10.1080/07448481.1993.9940462
PMID: 8245320
30. Majerič M. Analiza razvoja in pogostost ukvarjanja s športom pri študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport. 2015;63(3-4):109-13.
31. Starc G, Jurak G, Kovač M, Leskošek B, Bučar-Pajek M, Strel J. Pilotni projekt SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. In: Berčič H. Zdrav življenjski slog študentov: zbornik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Slovensko akademsko športno društvo; 2017. pp. 18-30.
32. National Sleep FoundationHow much sleep do we really need. Seattle: Sleep Foundation; 2016 [cited 2019 Jun 7]. Available from: https://sleepfoundation.org/search/node/recommended%20amount%20of%20sleep<7a>.
33. Maslowsky J, Ozer EJ. Developmental trends in sleep duration in adolescence and young adulthood: evidence from a national United States sample. J Adolesc Health. 2014;54(6):691-7.
DOI: 10.1016/j.jadohealth.2013.10.201
PMID: 24361237
34. Kajtna T, Štukovnik V, Dolenc-Grošelj L. Effect of acute sleep deprivation on concentration and mood states with a controlled effect of experienced stress. Zdrav Vestn. 2011;5(80):354-61.
35. Chang E, Eddins-Folensbee F, Coverdale J. Survey of the prevalence of burnout, stress, depression, and the use of supports by medical students at one school. Acad Psychiatry. 2012;36(3):177-82.
DOI: 10.1176/appi.ap.11040079
PMID: 22751817
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
