Ocena časovne in stroškovne obremenitve zdravnikov družinske medicine zaradi ponovnega predpisovanja nenujnih kontrolnih napotnic
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3043Ključne besede:
družinska medicina, obremenitev z delom, administracija, stroškovna učinkovitost, časovna obremenitevPovzetek
Izhodišča: Nenujne kontrolne obravnave na sekundarni ali terciarni ravni pogosto določi napotni zdravnik sam ob zadnji obravnavi. Po preteku veljavnosti predhodne napotnice mora družinski zdravnik le-to ponovno izdati oz. opredeliti, da je potrebna. Ob vse večjih administrativnih obremenitvah družinskih zdravnikov se zdi dodatna vloga družinskega zdravnika kot t. i. »vratarja« pri izdajanju nenujnih kontrolnih napotnic nepotrebna. Cilj te študije je izračunati stroškovno in časovno obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic in predlagati bolj smotrno ureditev.
Metode: Gre za presečno kvantitativno študijo. Podatki o izdanih napotnicah in skupno opravljenem delu izvirajo iz avtomatskega beleženja statističnih podatkov v računalniškem programu IRIS. Zbrani so za devet ambulant družinske medicine v enoti Center Zdravstvenega doma Ljubljana v obdobju od 1. 3. 2018 do 30. 6. 2018.
Rezultati: Skupno je bilo pregledanih 7.340 napotnic. Kontrolne napotitve so predstavljale 37 % (2.720 napotnic) vseh napotitev oz. 75 napotnic mesečno na ambulanto. Od tega jih je bilo 90 % (2.453 napotnic) izdanih zaradi nenujnega bolezenskega stanja. Kar 86 % (2.104 napotnic) nenujnih kontrolnih napotnic je bilo izdanih brez opravljenega kliničnega pregleda. Za izdajanje nenujnih kontrolnih napotnic je družinski zdravnik povprečno porabil 68 minut na teden (3,5 % delovnega časa). Porabljeni čas ustreza 10 obravnavam bolnika v ambulanti družinskega zdravnika. Za izdajanje kontrolnih napotnic je ambulanta družinske medicine povprečno mesečno obračunala 255 € oz. 6 % vseh obračunanih storitev. Mesečni strošek za vse zdravstvene time v Sloveniji na račun napotnic bi tako znašal 203.191 €, mesečna časovna obremenitev pa 2,8 % delovnega časa.
Zaključek: Administrativna obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic tako po času kot tudi stroških pretirano obremenjuje ambulante družinskega zdravnika, na da bi pri tem družinski zdravnik imel bistveno strokovno vlogo. Zato članek predstavi model ureditve izdajanja napotnic, ki bi odpravil nepotrebne administrativne obremenitve ter omogočil bolj sistematizirano napotovanje akutnih poslabšanj pri kroničnih boleznih.
Prenosi
Literatura
1. Kersnik J, Švab I. Evropska definicija družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2004. pp. 5-7.
2. Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo odgovorne pozivata k administrativni razbremenitvi zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Ljubljana: Zdravniška zbornica; 2018 [cited 2018 Dec 21]. Available from: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2018/12/21/zdravni%C5%A1ka-zbornica-slovenije-in-slovensko-zdravni%C5%A1ko-dru%C5%A1tvo-odgovorne-pozivata-k-administrativni-razbremenitvi-zdravnikov-v-osnovnem-zdravstvu.
3. Švab I, Petek Šter M, Kersnik J, Živčec Kalan G, Car J. Presečna študija o delu zdravnikov splošne medicine v Sloveniji. Zdrav Var. 2005;44:183-92.
4. Govc-Eržen J, Selič-Amon M, Žmavc A, Veninšek-Kajba S, Rajtmajer M, Kolar M. Koliko časa porabi zdravnik splošne medicine za administrativna opravila. Zdrav Var. 2004;43:111-6.
5. Živčec Kalan G, Petek Šter M, Kersnik J. Determinants of family physicians’ workload. Zdrav Vestn. 2012;81:461-9.
6. Rao SK, Kimball AB, Lehrhoff SR, Hidrue MK, Colton DG, Ferris TG. The Impact of Administrative Burden on Academic Physicians: Results of a Hospital-Wide Physician Survey. Acad Med. 2017;92:237-43.
DOI: 10.1097/ACM.0000000000001461
PMID: 28121687
7. Thun S, Halsteinli V, Løvseth L. A study of unreasonable illegitimate tasks, administrative tasks, and sickness presenteeism amongst Norwegian physicians: an everyday struggle? BMC Health Serv Res. 2018;18(1):407-16.
DOI: 10.1186/s12913-018-3229-0
PMID: 29871623
8. Tyssen R, Palmer KS, Solberg IB, Voltmer E, Frank E. Physicians’ perceptions of quality of care, professional autonomy, and job satisfaction in Canada, Norway, and the United States. BMC Health Serv Res. 2013;13(1):516-62.
DOI: 10.1186/1472-6963-13-516
PMID: 24330820
9. Razpad sistema: odpovedi podalo 23 kranjskih splošnih zdravnikov. Ljubljana: RTV Slo; 2019. Available from: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/razpad-sistema-odpovedi-podalo-23-kranjskih-splosnih-zdravnikov/484233/.
10. Soler JK, Yaman H, Esteva M, Dobbs F, Asenova RS, Katic M, et al. Burnout in European family doctors: the EGPRN study. Fam Pract. 2008;25(4):245-65.
DOI: 10.1093/fampra/cmn038
PMID: 18622012
11. Vajd R, Kersnik J, Turk H. Napotitve zdravnika družinske medicine na sekundarno raven. In: Turk H, Kersnik J. Napotitve zdravnika družinske medicine na sekundarno raven. In: VII. Kokaljevi dnevi. Zbornik predavanj>. 2007 Apr 12-14; Kranjska Gora, Slovenija. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2007.
12. Boerma W, Van Der Zee J, Fleming D. Service profiles of general practitioners in Europe. European GP Task Profile Study. Br J Gen Pract. 1997;47(421):481-6.
PMID: 9302786
13. Forrest CB. Primary care in the United States: primary care gatekeeping and referrals: effective filter or failed experiment? BMJ. 2003;326(7391):692-5.
DOI: 10.1136/bmj.326.7391.692
PMID: 12663407
14. Groenewegen P, Van Der Zee J. The comparison of health care systems throught reginal analysis: the case of hospital admissions in Belgium and the Netherlands. Soc Sci Med. 1988;26(1):91-100.
DOI: 10.1016/0277-9536(88)90048-2
PMID: 3353758
15. Kalan Živčec G. Model za ocenjevanje obremenitev z delom zdravnikov družinske medicine v Sloveniji [PhD Thesis]. Ljubljana: Kalan živčec G; 2019.
16. Živčec Kalan G, Skačej H. Kako zmanjšati število napotitev in izboljšati njihovo kakovost. Med Razgl. 2005;44:479-87.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
