Trije primeri samomora v času epidemije covida-19 – potreba po ukrepanju?

Avtorji

  • Armin Alibegović Katedra za sodno medicino in deontologijo, Inštitut za sodno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
  • Jože Balažic Katedra za sodno medicino in deontologijo, Inštitut za sodno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
  • Vesna Švab Katedra za psihiatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija; Zdravstveni dom Sevnica, Sevnica, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3070

Ključne besede:

karantena, koronavirus, duševna motnja, tesnoba, samomor

Povzetek

Epidemija covida-19 je po dostopnih podatkih podobno kot epidemije nalezljivih bolezni pred njo povzročala tudi posledice na duševnem zdravju prebivalstva. Posebej so bile ogrožene ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje z duševnimi motnjami, migranti in neposredno izpostavljeni stresnim okoliščinam v času epidemije. Dolgotrajna osamitev ali karantena lahko poveča simptome anksioznosti, depresije in samomorilnost. Primeri, ki jih predstavljamo, so povezani, čeprav jih gotovo ni enostavno povzročila zdravstvena kriza med epidemijo covida-19. Zato je torej treba v času krize covida-19 in po njej, kot tudi v času drugih naravnih katastrof, oblikovati smernice za delo na področju duševnega zdravja najbolj ranljivih in izpostavljenih skupin, predvsem na področju preprečenja samomorilnosti. Gre za krizno ukrepanje, ki zahteva široko mobilizacijo služb in strokovnjakov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

1. European Public Health Alliance. Joint Statement: Vulnerable Groups should be protected during the COVID-19 Pandemic. Brussels: EPHA; 2020 [cited 2020 Apr 24]. Available from: https://www.mhe-sme.org/wp-content/uploads/2020/04/epha-covid-statement-on-vulnerable-groups.pdf.

2. Rajkumar RP. COVID-19 and mental health: A review of the existing literature. Asian J Psychiatr. 2020;52:102066.
DOI: 10.1016/j.ajp.2020.102066
PMID: 32302935

3. Asmundson GJ, Taylor S. Coronaphobia: fear and the 2019-nCoV outbreak. J Anxiety Disord. 2020;70:102196.
DOI: 10.1016/j.janxdis.2020.102196
PMID: 32078967

4. Dong L, Bouey J. Public mental health crisis during COVID-19 pandemic, China. Emerg Infect Dis. 2020;26(7):1616-8.
DOI: 10.3201/eid2607.200407
PMID: 32202993

5. Yip PS, Cheung YT, Chau PH, Law YW. The impact of epidemic outbreak: the case of severe acute respiratory syndrome (SARS) and suicide among older adults in Hong Kong. Crisis. 2010;31(2):86-92.
DOI: 10.1027/0227-5910/a000015
PMID: 20418214

6. Thompson RR, Jones NM, Holman EA, Silver RC. Media exposure to mass violence events can fuel a cycle of distress. Sci Adv. 2019;5(4):eaav3502.
DOI: 10.1126/sciadv.aav3502
PMID: 31001584

7. Tsang HW, Scudds RJ, Chan EY. Psychosocial impact of SARS. Emerg Infect Dis. 2004;10(7):1326-7.
DOI: 10.3201/eid1007.040090
PMID: 15338536

8. Elovainio M, Hakulinen C, Pulkki-Råback L, Virtanen M, Josefsson K, Jokela M, et al. Contribution of risk factors to excess mortality in isolated and lonely individuals: an analysis of data from the UK Biobank cohort study. Lancet Public Health. 2017;2(6):e260-6.
DOI: 10.1016/S2468-2667(17)30075-0
PMID: 28626828

9. World Health Organization. Mental health and psychosocial considerations during the COVID-19 outbreak. Geneva: WHO; 2020 [cited 2020 Apr 25]. Available from: https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/mental-health-considerations.pdf.

10. Milčinski L, ed. Psihiatrija. Ljubljana: Državna založba Slovenije; 1986. pp. 519-28.

Prenosi

Objavljeno

2020-12-14

Številka

Letn. 89 Št. 11-12 (2020): November – december

Rubrika

Klinični primer

Licenca

Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.

Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
 
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
 
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
 
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.

Kako citirati

1.
Trije primeri samomora v času epidemije covida-19 – potreba po ukrepanju?. ZdravVestn [Internet]. 2020 Dec. 14 [cited 2024 Oct. 20];89(11-12):634-9. Available from: https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3070