Zanesljivost in veljavnost lestvice funkcionalnega peroralnega vnosa (angl. Functional Oral Intake Scale, FOIS-SI) v slovenskem prevodu
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3167Ključne besede:
disfagija, rehabilitacija, IDDSI, logoped, ishemična kapPovzetek
Izhodišča: Pri bolnikih z disfagijo po ishemični možganski kapi v povirju karotidne arterije, ki jih obravnava specialist za disfagijo, je ključno sistematično vrednotenje stopnje disfagije. Zato strokovnjaki izražajo potrebo po uporabi standardizirane lestvice. Cilj raziskave je prevod in prilagoditev lestvice funkcionalnega peroralnega vnosa (angl. Functional Oral Intake Scale, FOIS), primarno sestavljene za bolnike po možganski kapi, ki je zdravnikom v pomoč pri vrednotenju izraženosti disfagije. Preverili smo tudi zanesljivost in veljavnost lestvice funkcionalnega peroralnega vnosa (FOIS-SI).
Metode: Izveden je bil 5-stopenjski proces prevoda in prilagoditve. Šest izkušenih logopedov, ki se ukvarjajo z disfagijo, je ovrednotilo 30 kliničnih poročil bolnikov po ishemični možganski kapi v povirju karotidne arterije. Poročila so vsebovala klinično logopedsko obposteljno oceno disfagije, spol in starost bolnika, ter lestvico Nacionalnega inštituta za zdravje za oceno nevrološke prizadetosti po možganski kapi (NIHSS), pridružene bolezni in mesto spremembe. Na podlagi podatkov smo izračunali zanesljivost. Študija veljavnosti je bila izvedena z iskanjem povezave med FOIS-SI in lestvico izraženosti disfagije IDDSI-FDS.
Rezultati: Zanesljivost med logopedi je bila odlična (ICC=0.959). Prav tako je bila odlična zanesljivost ob ponovnem vrednotenju (ICC=0.979 in ICC=0.991). V študiji smo zaznali zelo visoko korelacijo z IDDSI-FDS (rs=0.927).
Zaključek: Rezultati študije so pokazali, da je slovenska različica FOIS izjemno zanesljiva ter zelo visoko veljavna, kar nakazuje, da se FOIS-SI kot kvalitativno orodje za oceno izraženosti disfagije lahko uporablja v klinične in raziskovalne namene.
Prenosi
Literatura
1. Hočevar Boltežar I. Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. 1st ed. Ljubljana: Pedagoška fakulteta; 2008.
2. Malone JC, Arya NR. StatPerls. Anatomy, Head and Neck, Swallowing. Treasue Island (FL): StatPearls Publishing; 2020 [cited 2020 Sept 10]. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554405/.
3. Cichero JA, Steele C, Duivestein J, Clavé P, Chen J, Kayashita J, et al. The Need for International Terminology and Definitions for Texture-Modified Foods and Thickened Liquids Used in Dysphagia Management: Foundations of a Global Initiative. Curr Phys Med Rehabil Rep. 2013;1(4):280-91.
DOI: 10.1007/s40141-013-0024-z
PMID: 24392282
4. Martino R, Foley N, Bhogal S, Diamant N, Speechley M, Teasell R. Dysphagia after stroke: incidence, diagnosis, and pulmonary complications. Stroke. 2005;36(12):2756-63.
DOI: 10.1161/01.STR.0000190056.76543.eb
PMID: 16269630
5. Fattori B, Giusti P, Mancini V, Grosso M, Barillari MR, Bastiani L, et al. Comparison between videofluoroscopy, fiberoptic endoscopy and scintigraphy for diagnosis of oro-pharyngeal dysphagia. Acta Otorhinolaryngol Ital. 2016;36(5):395-402.
DOI: 10.14639/0392-100X-829
PMID: 27958600
6. Han TR, Paik NJ, Park JW. Quantifying swallowing function after stroke: A functional dysphagia scale based on videofluoroscopic studies. Arch Phys Med Rehabil. 2001;82(5):677-82.
DOI: 10.1053/apmr.2001.21939
PMID: 11346847
7. Rosenbek JC, Robbins JA, Roecker EB, Coyle JL, Wood JL. A penetration-aspiration scale. Dysphagia. 1996;11(2):93-8.
DOI: 10.1007/BF00417897
PMID: 8721066
8. Heijnen BJ, Böhringer S, Speyer R. Prediction of aspiration in dysphagia using logistic regression: oral intake and self-evaluation. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2020;277(1):197-205.
DOI: 10.1007/s00405-019-05687-z
PMID: 31630245
9. Pirc Š, Ogrin M, Jerman J. Metric characteristics of the Slovenian translation of the SWAL-QOL questionnaire. Inform Med Slo. 2019;24(1-2):1-6.
10. Crary MA, Mann GD, Groher ME. Initial psychometric assessment of a functional oral intake scale for dysphagia in stroke patients. Arch Phys Med Rehabil. 2005;86(8):1516-20.
DOI: 10.1016/j.apmr.2004.11.049
PMID: 16084801
11. Yi YG, Shin HI. Psychometrics of the Functional Oral Intake Scale for Infants. Front Pediatr. 2019;7:156.
DOI: 10.3389/fped.2019.00156
PMID: 31058124
12. Hamzic A, Braun T, Juenemann M, Butz M, Voswinckel R, Belly M, et al. Validation of the German version of Functional Oral Intale Scale (FOIS-G) for Flexible Endoscopic Evaluation of Swallowing (FEES). Dysphagia. 2021;36(1);130:130-9.
DOI: 10.3389/fped.2019.00156
PMID: 31058124
13. Battel I, Calvo I, Walshe M. Cross-Cultural Validation of the Italian Version of the Functional Oral Intake Scale. Folia Phoniatr Logop. 2018;70(3-4):117-23.
DOI: 10.1159/000490792
PMID: 30089299
14. Zhou H, Zhu Y, Zhang X. Validation of the Chinese Version of the Functional Oral Intake Scale (FOIS) Score in the Assessment of Acute Stroke Patients with Dysphagia. Stud Health Technol Inform. 2017;245:1195-9.
PMID: 29295292
15. Hansen TS, Engberg AW, Larsen K. Functional oral intake and time to reach unrestricted dieting for patients with traumatic brain injury. Arch Phys Med Rehabil. 2008;89(8):1556-62.
DOI: 10.1016/j.apmr.2007.11.063
PMID: 18674990
16. Kamal M, Barrow MP, Lewin JS, Estrella A, Gunn GB, Shi Q, et al.; MD Anderson Head and Neck Cancer Symptom Working Group. Modeling symptom drivers of oral intake in long-term head and neck cancer survivors. Support Care Cancer. 2019;27(4):1405-15.
DOI: 10.1007/s00520-018-4434-4
PMID: 30218187
17. Zuniga S, Ebersole B, Jamal N. Improved swallow outcomes after injection laryngoplasty in unilateral vocal fold immobility. Ear Nose Throat J. 2018;97(8):250-6.
DOI: 10.1177/014556131809700822
PMID: 30138517
18. Patel MA, Eytan DF, Bishop J, Califano JA. Favorable Swallowing Outcomes following Vagus Nerve Sacrifice for Vagal Schwannoma Resection. Otolaryngol Head Neck Surg. 2017;156(2):329-33.
DOI: 10.1177/0194599816678210
PMID: 27899468
19. Yi YG, Oh BM, Seo HG, Shin HI, Bang MS. Dysphagia-Related Quality of Life in Adults with Cerebral Palsy on Full Oral Diet Without Enteral Nutrition. Dysphagia. 2019;34(2):201-9.
DOI: 10.1007/s00455-018-09972-7
PMID: 30612235
20. Ottaviani F, Schindler A, Klinger F, Scarponi L, Succo G, Mozzanica F. Functional fat injection under local anesthesia to treat severe postsurgical dysphagia, case report. Head Neck. 2019;41(1):E17-21.
PMID: 30536961
21. Luchesi KF, Campos BM, Mituuti CT. Identification of swallowing disorders: the perception of patients with neurodegenerative diseases. CoDAS. 2018;30(6):e20180027.
PMID: 30517269
22. da Silva PS, Lobrigate NL, Fonseca MC. Postextubation Dysphagia in Children: The Role of Speech-Language Pathologists. Pediatr Crit Care Med. 2018;19(10):e538-46.
DOI: 10.1097/PCC.0000000000001688
PMID: 30063653
23. Coppens CH, van den Engel-Hoek L, Scharbatke H, de Groot SA, Draaisma JM. Dysphagia in children with repaired oesophageal atresia. Eur J Pediatr. 2016;175(9):1209-17.
DOI: 10.1007/s00431-016-2760-4
PMID: 27544282
24. O’Neil KH, Purdy M, Falk J, Gallo L. The Dysphagia Outcome and Severity Scale. Dysphagia. 1999;14(3):139-45.
DOI: 10.1007/PL00009595
PMID: 10341109
25. Everton LF, Benfield JK, Hedstrom A, Wilkinson G, Michou E, England TJ, et al. Psychometric assessment and validation of the dysphagia severity rating scale in stroke patients. Sci Rep. 2020;10(1):7268.
DOI: 10.1038/s41598-020-64208-9
PMID: 32350338
26. Kunieda K, Ohno T, Fujishima I, Hojo K, Morita T. Reliability and validity of a tool to measure the severity of dysphagia: the Food Intake LEVEL Scale. J Pain Symptom Manage. 2013;46(2):201-6.
DOI: 10.1016/j.jpainsymman.2012.07.020
PMID: 23159683
27. Salassa JR. A functional outcome swallowing scale for staging oropharyngeal dysphagia. Dig Dis. 1999;17(4):230-4.
DOI: 10.1159/000016941
PMID: 10754363
28. Steele CM, Namasivayam-MacDonald AM, Guida BT, Cichero JA, Duivestein J, Hanson B, et al. Creation and Initial Validation of the International Dysphagia Diet Standardisation Initiative Functional Diet Scale. Arch Phys Med Rehabil. 2018;99(5):934-44.
DOI: 10.1016/j.apmr.2018.01.012
PMID: 29428348
29. Westergren A, Lindholm C, Mattsson A, Ulander K. Minimal eating observation form: reliability and validity. J Nutr Health Aging. 2009;13(1):6-12.
DOI: 10.1007/s12603-009-0002-4
PMID: 19151901
30. Lambert HC, Gisel EG, Groher ME, Wood-Dauphinee S. McGill Ingestive Skills Assessment (MISA): development and first field test of an evaluation of functional ingestive skills of elderly persons. Dysphagia. 2003;18(2):101-13.
DOI: 10.1007/s00455-002-0091-2
PMID: 12825904
31. Khan MK, Patterson J, Owen S, Rees S, Gamberini L, Paleri V; North of England Cancer Network Audit group. Comparing the Performance Status Scale and MD Anderson Dysphagia Inventory as swallowing outcome measures in head and neck cancer: a prospective cohort study. Clin Otolaryngol. 2015;40(4):321-6.
DOI: 10.1111/coa.12369
PMID: 25581425
32. World Health Organization. Process of translation and adaptation of instruments. Geneva: WHO; 2020 [cited 2020 Sept 10]. Available from: https://www.who.int/substance_abuse/research_tools/translation/en/.
33. Schlegel D, Kolb SJ, Luciano JM, Tovar JM, Cucchiara BL, Liebeskind DS, et al. Utility of the NIH Stroke Scale as a predictor of hospital disposition. Stroke. 2003;34(1):134-7.
DOI: 10.1161/01.STR.0000048217.44714.02
PMID: 12511764
34. International dysphagia diet standardization initiative. International dysphagia diet standardization initiative – Slovenian translation. Chicago: IDDSI; 2020 [cited 2020 Sept 10]. Available from: http://ftp.iddsi.org/Documents/Slovenian_IDDSI_Framework_Descriptors_Okt2018_REVIEW.pdf.
35. Koo TK, Li MY. A Guideline of Selecting and Reporting Intraclass Correlation Coefficients for Reliability Research. J Chiropr Med. 2016;15(2):155-63.
DOI: 10.1016/j.jcm.2016.02.012
PMID: 27330520
36. Mukaka MM. Statistics corner: A guide to appropriate use of correlation coefficient in medical research. Malawi Med J. 2012;24(3):69-71.
PMID: 23638278
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
