Razvoj radiologije na Slovenskem
DOI:
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.1671Ključne besede:
Radiologija, rentgenologija, ustanove, Slovenija, zgodovina medicinePovzetek
Le redka odkritja so v zgodovini znanosti prinesla tako pomemben napredek kot odkritje žarkov X nemškega fizika in nobelovca Wilhelma Conrada Röntgena leta 1895. Spoznanje ni prineslo revolucije le v medicino, uporabnike je našlo tudi v številnih tehničnih strokah. S tehnološkim razvojem je medicinska rentgenologija v 20. stoletju bliskovito napredovala. Prvi velik korak je pomenila uporaba kontrastnih sredstev, sčasoma pa je rentgenologija prešla na računalniško obdelavo slikovnega gradiva in na digitalne tehnike. V medicinsko diagnostiko so bile uvedene tudi slikovne metode, ki temeljijo na drugih vrstah energije, in sicer ultrazvok in magnetna resonanca.
Začetki rentgenologije na Slovenskem segajo v leto 1900. Sprva so slikali le kostne zlome, kmalu pa so presvetljevali tudi organe prsne votline in s kontrastnimi sredstvi pregledovali prebavila. Uporaba rentgenologije se je močno razširila po prvi svetovni vojni, saj so takrat rentgenske aparate kupile vse slovenske bolnišnice, imeli pa so jih tudi v zdraviliščih za pljučne bolezni in zasebnih sanatorijih. Postopoma so se pojavile potrebe po samostojni strokovni ustanovi in leta 1923 je bil v Ljubljani ustanovljen Rentgenološki inštitut za Slovenijo in Istro. Sočasno je potekal razvoj radiologije tudi po drugih slovenskih bolnišnicah.
V petdesetih letih 20. stoletja je v Sloveniji rentgenološka stroka postopoma sledila svetovnemu razvoju, posodabljala opremo in uvajala aktualne nove metode. Sodobni koncept centralizirane radiološke dejavnosti je bil v Ljubljani udejanjen leta 1973, ko se je Inštitut za rentgenologijo preselil v nove prostore Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in postal primerljiv s sodobnimi evropskimi ustanovami. Leta 1980 so dobili prvi računalniški tomograf, leta 1981 prvi ultrazvočni aparat, leta 1986 aparat za digitalno subtrakcijsko angiografijo in leta 1993 prvi aparat za magnetno resonanco. Klinični inštitut za radiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zagotavlja ambulantne in bolnišnične radiološke storitve na sekundarni in terciarni ravni za bolnike širše ljubljanske regije in za celo državo. Zelo razvita je radiologija tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
V prvem desetletju 21. stoletja se je radiološka dejavnost v Sloveniji izrazito hitro razvijala in prinašala najsodobnejše dosežke radiologije v svetu, predvsem pri intervencijskih posegih.
Prenosi
Literatura
Hebein J. Ustanovitev in razvoj rentgenološkega inštituta kliničnih bolnic v Ljubljani. In: Jevtič V, ur. 70 let Inštituta za radiologijo v Ljubljani (1923–1993). Ljubljana: Klinični center Ljubljana, Inštitut za radiologijo; 1993. p. 17.
Kunst A. Razvoj radiologije v Sloveniji. Zdrav Vestn. 1929; 1 (5-6): 109–12.
Hebein J. Začetki in razvoj rentgenologije na Slovenskem. Zdrav Vestn. 1966; 35: 380–5.
Glej opombo 7.
Glej opombo 9.
Kovač M. Nastanek in razvoj rentgenološkega zavoda v Splošni bolnišnici v Mariboru. In: Pertl E, ur. Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor; 1959. p. 209–28.
Kolenc M. Oddelek za radiologijo. In: Toplak C, ur. Splošna bolnišnica Maribor 1799–1999. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor; 2001. p. 230–4.
Univerzitetni klinični center Maribor. Radiološki oddelek [internet]. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor; 2015. Dosegljivo 9. 1. 2015 s spletne strani http://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/skupni-medicinski-oddelki/radioloski-oddelek/.
Rentgenološki oddelek. In: Demšar A, Korošec J, ur. Splošna bolnišnica Celje: 120 let. Celje: Splošna bolnišnica Celje; 2007. p. 312–7.
Jevtić V. Rentgenologija. Enciklopedija Slovenije. Zv. 10. Ljubljana: Mladinska knjiga; 1996. p. 173.
Gregorič A. Pogovor s prim. dr. Igorjem Japljem – očetom slovenske ultrazvočne diagnostike. Isis. 2004; 1: 39–40.
Jarh O. S tehniko do zdravja. Bistra: Tehniški muzej Slovenije; 2013.
Zupanič Slavec Z. S tehniko do zdravja: prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine. Isis. 2013; 22 (8/9): 58-62.
Glej opombo 7. p. 19.
Jevtič V. Zgodovina Kliničnega inštituta za radiologijo v Ljubljani ob njegovi 80-letnici (1923–2003). Isis. 2004; 13 (5): 50–6.
Arhiv Republike Slovenije. Fond AS 430. V Ljubljani: Inštitut za radiologijo; 1923–1934.
Logar I. Primarij dr. Alojzij Kunst (1890–1970). Zdrav Vestn. 1971; 40 (2): 61.
Glej opombo 21. p. 51.
Vurnik Žumer M. Prof. dr. Josip Hebein. Zdrav Vestn. 1973; 42 (11): 561.
Glej opombo 21. p. 51.
Glej opombo 7. p. 26.
Prav tam. p. 37.
Prav tam. p. 23.
Glej opombo 26.
Glej opombo 21. p. 52.
Glej opombo 7. p. 60.
Glej opombo 7. p. 52.
Prav tam. p. 73.
Hernja S. Profesor dr. Jože Stropnik (1923–1982). Zdrav Vestn. 1982; 51: 510.
Glej opombo 21. p. 52.
Spiller B, Hernja S. Inštitut v letih 1961–1988. In: 70 let Inštituta za radiologijo v Ljubljani (1923–1993). Ljubljana: Klinični center Ljubljana, Inštitut za radiologijo; 1993. p. 87.
Demšar M. Prof. dr. Ivo Obrez. Zdrav Vestn. 1989; 58 (5): 186.
Glej opombo 38. p. 88.
Jevtić V. Ob sedemdesetletnici Inštituta za radiologijo v Ljubljani. Zdrav Vestn. 1995; 64 (Suppl II): 3–6.
Anon. Aparatura za računalniško tomografja v kliničnem centru deluje. Bilten KC. 1980; 7–8: 24.
Glej opombo 21. p. 53.
Jevtić V. Inštitut v letih 1989–1993. In: Jevtič V, ur. 70 let Inštituta za radiologijo v Ljubljani (1923–1993). Klinični center Ljubljana, Inštitut za radiologijo; 1993. p. 94–8.
Jevtić V. Radiološki oddelek s povsem digitalnimi tehnikami – sedanje stanje in trendi razvoja. Zdrav Vestn. 1993; 62: 23–7.
Glej opombo 21. p. 54.
Prav tam. p. 56.
Zupanič Slavec Z. Zgodovina radiologije in Inštituta za radiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (1923-2013). Ljubljana: Združenje radiologov Slovenije–Zveza društev SZD; Celje: Društvo Mohorjeva družba; 2014.
Glej opombo 7. p. 46.
Jevtič V. Katedra za radiologijo. In: 90 let Medicinske fakultete v Ljubljani. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2009. p. 257-61
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.
